Return to Video

ZEITGEIST: MOVING FORWARD | OFFICIAL RELEASE | 2011

  • 0:04 - 0:08
    V razpadajoči družbi mora umetnost,
  • 0:08 - 0:14
    če je zvesta resnici, odražati njen propad.
  • 0:14 - 0:20
    Umetnost, zvesta svoji družbeni funkciji,
  • 0:20 - 0:25
    mora svet prikazati v njemu lastni spremenljivosti.
  • 0:25 - 0:29
    In ga pomagati spreminjati.
  • 0:29 - 0:32
    (Ernst Fischer)
  • 0:32 - 0:34
    Prišlo je do izgredov, ker se vlada namerava
  • 0:34 - 0:37
    izogniti plačilu svojih obveznosti ...
  • 0:37 - 0:39
    Brezposelnost narašča
  • 0:39 - 0:41
    in mora naraščati
  • 0:41 - 0:45
    zgolj zaradi prevelike zaloge dobrin.
  • 0:45 - 0:46
    Vse to je izposojeni denar.
  • 0:46 - 0:50
    Gre za dolg v lasti bank iz drugih držav.
  • 0:51 - 0:55
    DENAR kot priročno osebno posojilo ...
  • 0:55 - 0:57
    Cigareta s filtrom, ki daje okus ...
  • 0:57 - 1:01
    Viski s 45 % alkohola ... Mater, si vroč!
  • 1:01 - 1:04
    Ali ZDA nameravajo bombardirati Iran?
  • 1:04 - 1:07
    Amerika sponzorira teroristične napade v Iranu ...
  • 1:08 - 1:10
    Moja babica je bila čudovita.
  • 1:10 - 1:14
    Naučila me je, kako igrati igrico Monopoly.
  • 1:14 - 1:18
    Vedela je, da je za zmago treba nenehno pridobivati.
  • 1:18 - 1:19
    Tako je nabrala, kar je mogla,
  • 1:19 - 1:23
    in počasi obvladovala vso igralno ploščo.
  • 1:23 - 1:25
    Vsakokrat, ko sva končala,
  • 1:25 - 1:27
    me je pogledala in rekla:
  • 1:27 - 1:31
    Nekoč se boš naučil.
  • 1:31 - 1:34
    Nekega poletja sem igral Monopoly vsak dan od jutra do večera.
  • 1:34 - 1:37
    Tistega poletja sem se naučil.
  • 1:37 - 1:40
    Spoznal sem, da lahko zmagam le,
  • 1:40 - 1:43
    če se predam pridobivanju.
  • 1:43 - 1:45
    Spoznal sem, da štejeta
  • 1:45 - 1:48
    le denar in lastnina.
  • 1:48 - 1:49
    Pred koncem poletja sem bil
  • 1:49 - 1:52
    bolj neprizanesljiv kot babica.
  • 1:52 - 1:55
    Znal sem prilagoditi pravila, da bi le zmagal.
  • 1:56 - 1:59
    Jeseni sva spet igrala.
  • 1:59 - 2:02
    Vse sem ji pobral. Gledal sem jo,
  • 2:02 - 2:04
    kako mi je dala zadnji dolar in poraženo odnehala.
  • 2:06 - 2:11
    Potem pa me je naučila še nečesa.
  • 2:11 - 2:14
    Dejala je:
  • 2:14 - 2:17
    Zdaj pa gre vse nazaj v škatlo.
  • 2:20 - 2:23
    Vse hiše, vsi hoteli,
  • 2:23 - 2:26
    vse železnice, vsa komunalna podjetja,
  • 2:26 - 2:29
    vsa lastnina in denar
  • 2:30 - 2:33
    gredo nazaj v škatlo.
  • 2:35 - 2:37
    Pravzaprav nič od tega ni tvoje.
  • 2:38 - 2:41
    Za nekaj časa te je sicer povsem prevzelo,
  • 2:42 - 2:45
    a vse to je bilo tu, daleč preden si se usedel k mizi,
  • 2:46 - 2:50
    in tu bo ostalo. Igralci so tisti, ki pridejo in odidejo.
  • 2:52 - 2:54
    Hiše in avtomobili,
  • 2:55 - 2:57
    delnice in obleke,
  • 2:57 - 2:59
    celo tvoje telo.
  • 3:00 - 3:04
    Vse, česar se oklepam, kar kopičim in trošim,
  • 3:04 - 3:07
    bo šlo nazaj v škatlo. Vse bom izgubil.
  • 3:08 - 3:10
    Zato se moramo vprašati,
  • 3:10 - 3:12
    ko končno napredujemo na mesto, ki smo si ga želeli,
  • 3:12 - 3:14
    ko končno opravimo nakup, po katerem smo hrepeneli,
  • 3:14 - 3:15
    ko končno kupimo dom, o katerem smo sanjali,
  • 3:15 - 3:17
    ko si končno zagotovimo finančno varnost,
  • 3:17 - 3:20
    ko na lestvici uspeha priplezamo
  • 3:20 - 3:23
    tako visoko, kot le lahko,
  • 3:23 - 3:26
    in ko vznemirjenje popusti -
  • 3:26 - 3:28
    zakaj vznemirjenje vedno popusti:
  • 3:29 - 3:32
    Kaj pa zdaj?
  • 3:32 - 3:34
    Koliko moramo hoditi po ustaljeni poti,
  • 3:35 - 3:38
    preden vidimo, kam nas pelje?
  • 3:40 - 3:42
    Zagotovo nam je jasno,
  • 3:42 - 3:44
    da nam ne bo nikoli dovolj.
  • 3:46 - 3:48
    Zato se moramo vprašati:
  • 3:49 - 3:52
    Kaj je pomembno?
  • 4:49 - 4:50
    Čudoviti so!
  • 4:52 - 4:54
    Bogati so!
  • 4:56 - 4:58
    In razvajeni!
  • 5:03 - 5:05
    Z vami je spet najbolj gledana oddaja v Ameriki!
  • 5:31 - 5:38
    Gentle Machine Production predstavlja
  • 5:43 - 5:51
    film Petra Josepha
  • 5:56 - 5:58
    Ko sem bil še mlad
  • 5:58 - 6:00
    in sem odraščal v New Yorku,
  • 6:00 - 6:03
    nisem hotel priseči zvestobe zastavi ZDA.
  • 6:05 - 6:08
    Seveda so me poslali k ravnatelju.
  • 6:08 - 6:11
    Vprašal me je: Zakaj nočeš priseči zvestobe naši zastavi?
  • 6:11 - 6:13
    Vsi drugi to počno.
  • 6:13 - 6:16
    Rekel sem, da so nekoč vsi mislili, da je zemlja ploščata,
  • 6:16 - 6:18
    pa so se motili.
  • 6:18 - 6:22
    Povedal sem mu, da Amerika vse, kar ima,
  • 6:22 - 6:23
    dolguje drugim kulturam
  • 6:23 - 6:25
    in drugim narodom
  • 6:25 - 6:27
    in da bi raje prisegel zvestobo
  • 6:27 - 6:28
    zemlji
  • 6:28 - 6:30
    in vsem, ki na njej živijo.
  • 6:31 - 6:33
    Najbrž ni treba povedati,
  • 6:33 - 6:35
    da sem kmalu dokončno zapustil šolo
  • 6:36 - 6:38
    in postavil laboratorij v svoji sobi.
  • 6:39 - 6:41
    Začel sem se učiti o znanosti
  • 6:41 - 6:42
    in o naravi.
  • 6:43 - 6:44
    Spoznal sem,
  • 6:44 - 6:46
    da v vesolju vladajo določeni zakoni,
  • 6:46 - 6:48
    ki veljajo tudi za ljudi
  • 6:48 - 6:50
    in za družbo.
  • 6:50 - 6:53
    Nobenih izjem ni.
  • 6:54 - 6:57
    Potem je prišlo do zloma borze 1929.
  • 6:57 - 6:59
    Začela se je velika gospodarska kriza -
  • 6:59 - 7:00
    znana pod imenom velika depresija.
  • 7:01 - 7:04
    Nisem mogel razumeti, zakaj so bili milijoni ljudi
  • 7:04 - 7:07
    brez dela, brez doma, brez hrane,
  • 7:07 - 7:10
    če so bile vse tovarne še tam.
  • 7:10 - 7:13
    Viri se niso spremenil.
  • 7:13 - 7:15
    Takrat sem spoznal,
  • 7:15 - 7:18
    da je pri pravilih gospodarske igre
  • 7:18 - 7:20
    nekaj že v osnovi narobe.
  • 7:21 - 7:24
    Kmalu je sledila 2. svetovna vojna,
  • 7:24 - 7:27
    med katero so različne države
  • 7:27 - 7:30
    sistematično uničevale druga drugo.
  • 7:30 - 7:33
    Pozneje sem izračunal, da bi z vsem, kar smo uničili,
  • 7:33 - 7:35
    z vsemi viri,
  • 7:35 - 7:36
    ki smo jih zapravili zaradi te vojne,
  • 7:36 - 7:38
    zlahka poskrbeli
  • 7:38 - 7:42
    za vse človeške potrebe na svetu.
  • 7:43 - 7:46
    Odtlej opazujem, kako človeštvo deluje
  • 7:46 - 7:50
    v smeri samouničenja.
  • 7:50 - 7:53
    Opazujem, kako nenehno tratimo in uničujemo
  • 7:53 - 7:56
    dragocene omejene vire
  • 7:56 - 8:00
    v imenu dobička in prostega trga.
  • 8:00 - 8:03
    Opazujem, kako krčimo socialne vrednote družbe
  • 8:03 - 8:07
    v temeljno izumetničenost materializma
  • 8:07 - 8:10
    in brezumno potrošnjo.
  • 8:10 - 8:13
    Opazujem, kako monetarne sile
  • 8:13 - 8:16
    nadzorujejo politično strukturo
  • 8:16 - 8:18
    bojda svobodnih družb.
  • 8:20 - 8:22
    Danes štejem 94 let.
  • 8:22 - 8:24
    Bojim se, da sem naravnan
  • 8:24 - 8:26
    prav tako,
  • 8:26 - 8:29
    kot sem bil pred 75 let.
  • 8:31 - 8:34
    Čas je, da je tega sranja konec.
  • 8:38 - 8:46
    DUH ČASA
  • 8:46 - 8:53
    DUH ČASA: POT NAPREJ
  • 9:00 - 9:03
    Nikoli ne dvomite, da majhna skupina
  • 9:03 - 9:06
    preudarnih in predanih ljudi ne more spremeniti sveta.
  • 9:06 - 9:08
    Še vedno ga je.
  • 9:08 - 9:09
    (Margaret Mead)
  • 9:10 - 9:13
    Prvi del: Človeška narava
  • 9:13 - 9:16
    Vsakemu znanstveniku
  • 9:16 - 9:19
    na neki točki vbijejo v glavo
  • 9:19 - 9:23
    neizogibno delitev na prirojeno in privzgojeno.
  • 9:23 - 9:25
    To je tako kot Coca Cola proti Pepsiju
  • 9:25 - 9:27
    ali Grki proti Trojancem.
  • 9:27 - 9:31
    Naš odgovor na to, kaj vpliva na nas,
  • 9:31 - 9:34
    je do konca poenostavljen:
  • 9:34 - 9:36
    ali prirojeno ali privzgojeno.
  • 9:36 - 9:40
    Pa naj gre za to, kako se celice
  • 9:40 - 9:42
    odzivajo na pomanjkanje energije,
  • 9:42 - 9:45
    ali pa za to, kaj nas opredeljuje
  • 9:45 - 9:48
    kot osebnost, kot to, kar smo.
  • 9:48 - 9:51
    To je povsem zgrešena dihotomija,
  • 9:51 - 9:54
    ki naravo opredeljuje kot deterministično
  • 9:54 - 9:57
    in posledično na dnu lestvice vzročnosti.
  • 9:57 - 10:00
    Življenje je DNK, koda vseh kod,
  • 10:00 - 10:04
    sveti gral, vse ostalo sledi samo od sebe.
  • 10:04 - 10:06
    Na drugi strani družbene vede
  • 10:06 - 10:07
    ponujajo povsem drugačen pogled.
  • 10:08 - 10:09
    Te nas vidijo kot družbene organizme,
  • 10:09 - 10:13
    biologija je le za packe sluzi.
  • 10:13 - 10:16
    Za ljudi biologija ne velja.
  • 10:16 - 10:19
    Seveda sta oba pogleda navadna traparija.
  • 10:19 - 10:21
    Resnica je,
  • 10:21 - 10:23
    da je praktično nemogoče razumeti,
  • 10:23 - 10:25
    kako biologija deluje
  • 10:25 - 10:27
    zunaj konteksta okolja.
  • 10:28 - 10:30
    [To je genetsko.]
  • 10:30 - 10:34
    Ena izmed najbolj norih,
  • 10:34 - 10:36
    a žal močno razširjenih
  • 10:36 - 10:38
    in morebiti nevarnih predstav je:
  • 10:38 - 10:42
    "Vedenje je genetsko pogojeno."
  • 10:42 - 10:43
    Kaj to pomeni?
  • 10:43 - 10:46
    Če se spoznate na sodobno biologijo,
  • 10:46 - 10:49
    to lahko pomeni marsikaj,
  • 10:49 - 10:52
    za večino ljudi pa to pomeni,
  • 10:52 - 10:54
    da se na življenje gleda deterministično,
  • 10:54 - 10:57
    da vse temelji na biologiji in genetiki,
  • 10:57 - 11:00
    da genov ne moremo spremeniti,
  • 11:00 - 11:03
    da se zaradi genov določenim zadevam
  • 11:03 - 11:06
    ne moremo izogniti,
  • 11:06 - 11:08
    zakaj bi se torej trudili,
  • 11:08 - 11:11
    zakaj bi se družba trudila in vlagala svojo energijo v to,
  • 11:11 - 11:15
    da bi se izboljšala, ko pa se ničesar ne da spremeniti.
  • 11:15 - 11:18
    To je navadna bedarija.
  • 11:21 - 11:23
    [Bolezen]
  • 11:24 - 11:27
    Veliko jih misli, da so stanja,
  • 11:27 - 11:29
    kot sta primanjkljaj pozornosti in motnja hiperaktivnosti (ADHD)
  • 11:29 - 11:32
    ali shizofrenija, genetsko določena.
  • 11:32 - 11:33
    Resnica je povsem nasprotna.
  • 11:33 - 11:35
    Nič ni genetsko določeno.
  • 11:35 - 11:37
    Le nadvse redke bolezni,
  • 11:37 - 11:39
    ki prizadenejo peščico ljudi
  • 11:39 - 11:43
    v celotni populaciji,
  • 11:43 - 11:46
    so resnično genetsko določene.
  • 11:46 - 11:48
    Večina kompleksnih stanj
  • 11:48 - 11:52
    se morda lahko razvije, ker obstaja nagnjenost z genetskim elementom,
  • 11:52 - 11:56
    a nagnjenost še ne pomeni, da je vse vnaprej določeno.
  • 11:56 - 12:00
    Iskanje vzrokov bolezni v genomu
  • 12:00 - 12:04
    je bilo že od vsega začetka obsojeno na neuspeh,
  • 12:04 - 12:08
    saj večina bolezni ni genetsko določenih.
  • 12:08 - 12:11
    Srčne bolezni, rak, možganske kapi,
  • 12:11 - 12:17
    revmatska obolenja, avtoimune bolezni,
  • 12:17 - 12:19
    težave na področju duševnega zdravja, odvisnosti
  • 12:19 - 12:21
    niso genetsko določene.
  • 12:21 - 12:26
    Med stotimi ženskami z rakom na dojkah
  • 12:26 - 12:28
    jih ima le sedem gene raka na dojkah.
  • 12:28 - 12:30
    93 odstotkov pa ne.
  • 12:30 - 12:33
    Pa tudi ni nujno, da bodo ženske, ki imajo v sebi ta gen,
  • 12:33 - 12:36
    obolele za rakom.
  • 12:37 - 12:39
    [Vedenje]
  • 12:39 - 12:43
    Geni niso nekaj, kar nas prisili,
  • 12:43 - 12:47
    da se obnašamo na določen način ne glede na okolje.
  • 12:47 - 12:51
    Geni nam omogočijo, da se na okolje različno odzivamo.
  • 12:51 - 12:55
    Vse kaže, da nekateri vplivi iz časa zgodnjega otroštva
  • 12:55 - 12:59
    in vrsta vzgoje
  • 12:59 - 13:02
    pogojujejo izražanje genov.
  • 13:02 - 13:04
    Tako aktiviramo ali dezaktiviramo različne gene,
  • 13:04 - 13:08
    s čimer spremenimo svojo razvojno pot,
  • 13:08 - 13:12
    da se bo bolj ujemala s svetom, s katerim se soočamo.
  • 13:12 - 13:14
    Če si pogledamo primer
  • 13:14 - 13:18
    raziskave iz Montreala o samomorilcih.
  • 13:18 - 13:21
    Preučili so možgane oseb, ki so naredile samomor.
  • 13:22 - 13:24
    Izkazalo se je, da če je bil samomorilec
  • 13:24 - 13:26
    (ponavadi so to mladi ljudje)
  • 13:26 - 13:30
    v otroštvu zlorabljen, je ta zloraba
  • 13:30 - 13:33
    sprožila gensko spremembo v možganih,
  • 13:33 - 13:37
    ki je v možganih nezlorabljenih oseb ne moremo zaslediti.
  • 13:37 - 13:39
    Gre za epigenetski vpliv.
  • 13:39 - 13:42
    Predpona epi pomeni nad.
  • 13:42 - 13:45
    Epigenetski vpliv nastane,
  • 13:45 - 13:51
    ko nekaj v okolju aktivira ali dezaktivira določene gene.
  • 13:51 - 13:54
    Na Novi Zelandiji,
  • 13:54 - 13:56
    v kraju Dunedin,
  • 13:56 - 14:01
    so spremljali več tisoč ljudi
  • 14:01 - 14:05
    od rojstva, dokler niso bili starejši od 20 let.
  • 14:06 - 14:11
    Raziskava je pokazala, da je prišlo
  • 14:11 - 14:15
    do genske mutacije, do oblikovanja abnormalnega gena,
  • 14:15 - 14:18
    ki je nekako kazal obstoj
  • 14:18 - 14:21
    nagnjenja k nasilnosti,
  • 14:21 - 14:25
    a le če je bil posameznik
  • 14:25 - 14:29
    kot otrok žrtev hude zlorabe.
  • 14:29 - 14:32
    Z drugimi besedami, za otroka, ki bi imel takšen gen,
  • 14:32 - 14:34
    bi bila verjetnost, da bi postal nasilen, takšna kot pri drugih.
  • 14:34 - 14:37
    Bila bi pravzaprav celo manjša
  • 14:37 - 14:39
    kot pri ljudeh z običajnimi geni,
  • 14:39 - 14:42
    če jih le niso v otroštvu zlorabljali.
  • 14:43 - 14:45
    Še en odličen primer, ki kaže,
  • 14:45 - 14:47
    kako geni le niso alfa in omega.
  • 14:47 - 14:50
    S posebno tehniko lahko miši
  • 14:50 - 14:52
    odstranite določeni gen.
  • 14:52 - 14:55
    Ne miš ne njeni potomci tega gena ne bodo imeli več.
  • 14:55 - 14:56
    Gen smo torej eliminirali.
  • 14:56 - 14:58
    Obstaja gen, ki je pomemben za delovanje
  • 14:58 - 15:00
    beljakovine, ki naj bi vplivala
  • 15:00 - 15:04
    na učenje in spomin. V tem primeru
  • 15:04 - 15:06
    eliminiramo gen in pred nami je miš,
  • 15:06 - 15:08
    ki ji učenje ne gre.
  • 15:08 - 15:10
    Inteligenca je torej položena v zibelko!
  • 15:10 - 15:14
    Česar pa niso obešali na veliki zvon,
  • 15:14 - 15:16
    čeprav so vsi mediji to takoj pograbili,
  • 15:16 - 15:20
    je, da miši s takšnim genetskim primanjkljajem,
  • 15:20 - 15:22
    če odrastejo v okolju, ki jih spodbuja bolj,
  • 15:22 - 15:25
    kot to doživlja običajna miš v kletki v nekem laboratoriju,
  • 15:25 - 15:28
    v celoti premagajo svoj manjko.
  • 15:28 - 15:32
    Če torej, glede na naše védenje, rečemo:
  • 15:32 - 15:35
    "Vedenje je genetsko pogojeno,"
  • 15:35 - 15:39
    če to postane neka stalna besedna zveza,
  • 15:39 - 15:41
    v resnici pravimo:
  • 15:41 - 15:44
    obstaja genetski vpliv na to,
  • 15:44 - 15:46
    kako se bo določeni organizem odzival na okolje,
  • 15:46 - 15:49
    geni morda vplivajo na pripravljenost,
  • 15:49 - 15:51
    s katero se neki organizem
  • 15:51 - 15:53
    sooča z določenim izzivom v svojem okolju.
  • 15:53 - 15:57
    A to ni tisto, kar imajo ljudje ponavadi v mislih.
  • 15:57 - 16:00
    Ne želim pridigati,
  • 16:00 - 16:02
    a če se bomo oklepali starega razmišljanja,
  • 16:02 - 16:04
    kako je nekaj genetsko,
  • 16:04 - 16:07
    bomo spet končali pri evgeniki
  • 16:07 - 16:09
    in podobnih zadevah.
  • 16:09 - 16:11
    To je močno razširjena zmota,
  • 16:11 - 16:14
    ki pa je tudi potencialno precej nevarna.
  • 16:14 - 16:17
    Eden od razlogov, zakaj je
  • 16:17 - 16:21
    biološka razlaga nasilnosti ...
  • 16:21 - 16:23
    Eden od razlogov, zakaj je ta predpostavka
  • 16:23 - 16:26
    potencialno nevarna ... Ne le zavajajoča,
  • 16:26 - 16:28
    resnično lahko škodi ...
  • 16:28 - 16:31
    Če namreč v to verjamete,
  • 16:31 - 16:33
    si lahko preprosto rečete:
  • 16:33 - 16:35
    To je to. Ničesar se ne da narediti,
  • 16:35 - 16:37
    da bi vplivali na nagnjenost,
  • 16:37 - 16:40
    ki jo imajo nekateri k nasilnosti.
  • 16:40 - 16:44
    Vse, kar lahko naredimo, je, da jih zapremo
  • 16:44 - 16:46
    ali da jih usmrtimo,
  • 16:46 - 16:49
    ni pa si treba beliti glave s tem, kako spremeniti
  • 16:49 - 16:53
    družbeno okolje ali družbene predpogoje,
  • 16:53 - 16:56
    zaradi katerih bi ljudje lahko postali nasilni,
  • 16:56 - 16:58
    ker to ni pomembno.
  • 16:58 - 17:03
    Sklicevanje na genetiko nam dopušča, da se požvižgamo
  • 17:03 - 17:06
    na pretekle in sedanje zgodovinske in družbene dejavnike,
  • 17:06 - 17:08
    kot je Louis Menand
  • 17:08 - 17:10
    v tedniku New Yorker
  • 17:10 - 17:12
    nadvse bistro zapisal:
  • 17:12 - 17:16
    Vse je v genih ... Tako razlagamo, kakšne so stvari,
  • 17:16 - 17:18
    ne da bi ogrožali stvari, kakršne so.
  • 17:18 - 17:20
    Zakaj naj bi bili nesrečni,
  • 17:21 - 17:23
    zakaj naj bi se vedli antisocialno,
  • 17:23 - 17:25
    če pa živimo in smo del
  • 17:25 - 17:29
    najbolj svobodne in bogate države na svetu.
  • 17:29 - 17:31
    S sistemom ni nič narobe.
  • 17:31 - 17:33
    Najbrž gre le za napako v povezavi.
  • 17:34 - 17:36
    Zelo dobro povedano.
  • 17:36 - 17:39
    Genetski argument nam torej omogoča,
  • 17:39 - 17:41
    da se povsem požvižgamo
  • 17:41 - 17:45
    na družbene, gospodarske in politične dejavnike,
  • 17:45 - 17:48
    ki v resnici pogojujejo
  • 17:48 - 17:51
    številne problematične oblike vedenja.
  • 17:53 - 17:55
    [Študija primera: Odvisnost]
  • 17:56 - 17:58
    Ponavadi odvisnosti
  • 17:58 - 18:00
    pojmujemo v odnosu do nekega mamila.
  • 18:00 - 18:02
    Če pa pogledamo malce širše,
  • 18:02 - 18:04
    lahko kot odvisnost označimo kakršnokoli vedenje,
  • 18:04 - 18:07
    ki ga povezujemo z nezadržnimi željami,
  • 18:07 - 18:09
    s trenutnim olajšanjem
  • 18:09 - 18:12
    in dolgotrajnimi negativnimi posledicami,
  • 18:12 - 18:15
    pri čemer ima posameznik nad vsem vse manj nadzora,
  • 18:15 - 18:18
    zato si želi, da bi odnehal, obljubi, da bo odnehal,
  • 18:18 - 18:21
    a mu to ne uspe.
  • 18:21 - 18:23
    Ko odvisnosti vidimo v takšni luči, ugotovimo,
  • 18:23 - 18:24
    da je odvisnosti neprimerno več,
  • 18:24 - 18:26
    kot so odvisnosti od mamil.
  • 18:26 - 18:29
    Poznamo deloholizem, odvisnost od nakupovanja,
  • 18:29 - 18:31
    odvisnost od interneta, video igric, ...
  • 18:31 - 18:33
    Tu je tudi odvisnost od moči. To so ljudje, ki imajo moč,
  • 18:33 - 18:36
    a hočejo še in še moči. Nikoli jim ni dovolj.
  • 18:36 - 18:40
    Prevzemi - gospodarske družbe, ki morajo imeti več in več.
  • 18:40 - 18:42
    Tu je odvisnost od nafte
  • 18:42 - 18:45
    ali vsaj od bogastva in od izdelkov,
  • 18:45 - 18:47
    ki jih dobimo iz nafte.
  • 18:47 - 18:50
    Poglejmo si, kakšni so negativni vplivi na naše okolje.
  • 18:50 - 18:53
    Zaradi svoje odvisnosti
  • 18:53 - 18:55
    uničujemo zemljo, na kateri živimo.
  • 18:55 - 18:57
    Vse to so odvisnosti, ki so glede na posledice
  • 18:57 - 18:59
    neprimerno bolj uničujoče,
  • 18:59 - 19:04
    kot je uživanje kokaina ali heroina pri mojih pacientih iz Eastsida.
  • 19:04 - 19:08
    Pa vendar gre za vedenje, ki ga nagrajujemo in cenimo.
  • 19:08 - 19:11
    Direktor tobačnega podjetja bo bolje plačan,
  • 19:11 - 19:14
    če bo dosegel večji dobiček.
  • 19:15 - 19:19
    Zanj ni nikakršnih posledic, ne pravnih, ne drugačnih.
  • 19:19 - 19:22
    Pravzaprav je cenjen član uprave
  • 19:22 - 19:24
    več drugih gospodarskih družb.
  • 19:24 - 19:27
    Medtem pa zaradi bolezni, povezanih s tobačnim dimom,
  • 19:27 - 19:31
    na svetu vsako leto umre 5,5 milijona ljudi.
  • 19:31 - 19:35
    V ZDA jih vsako leto umre 400.000.
  • 19:36 - 19:38
    Od česa pa so odvisni ti ljudje? Od dobička.
  • 19:38 - 19:40
    Odvisni so tako zelo,
  • 19:40 - 19:42
    da si zatiskajo oči
  • 19:42 - 19:44
    pred vplivom svojega početja,
  • 19:44 - 19:48
    zanikanje pa je tipično za vse odvisnike.
  • 19:48 - 19:50
    To se ceni. Ceni se, da je nekdo
  • 19:50 - 19:53
    odvisen od dobička ne glede na ceno.
  • 19:53 - 19:56
    Naša družba nadvse samovoljno presoja,
  • 19:56 - 19:59
    kaj je sprejemljivo in kaj je cenjeno.
  • 19:59 - 20:01
    Večja je škoda, ki jo povzroča,
  • 20:01 - 20:03
    bolj je odvisnost cenjena.
  • 20:06 - 20:08
    [Zmotno prepričanje]
  • 20:08 - 20:11
    Splošno prepričanje je, da mamila sama po sebi zasvojujejo.
  • 20:11 - 20:14
    Boj proti mamilom temelji na predpostavki,
  • 20:14 - 20:16
    da se lotimo odvisnosti,
  • 20:16 - 20:18
    če prestrežemo vir.
  • 20:18 - 20:22
    Če pa na odvisnost gledamo iz širšega zornega kota,
  • 20:22 - 20:24
    potem vemo, da nič ne zasvojuje samo od sebe.
  • 20:24 - 20:27
    Ni je substance, ni ga mamila, ni ga vedenja,
  • 20:27 - 20:29
    ki bi bilo adiktivno samo po sebi.
  • 20:29 - 20:32
    Številni gredo po nakupih, a ne postanejo odvisni.
  • 20:32 - 20:34
    Tudi niso vsi odvisni od hrane.
  • 20:34 - 20:37
    Če spijete kozarec vina, še ne boste postali alkoholik.
  • 20:37 - 20:40
    Vprašanje torej je, zakaj postanejo ljudje za nekaj dovzetni.
  • 20:40 - 20:44
    Zmes dovzetnega posameznika
  • 20:44 - 20:47
    in potencialno adiktivne substance ali vedenja
  • 20:47 - 20:52
    privede do polnega razcveta odvisnosti.
  • 20:52 - 20:55
    Na kratko povedano, ni mamilo tisto, ki zasvoji,
  • 20:55 - 20:57
    gre za to, ali je posameznik dovzeten
  • 20:57 - 21:01
    za odvisnost od določene snovi ali ravnanja.
  • 21:01 - 21:02
    [Okolje]
  • 21:03 - 21:04
    Če torej želimo vedeti,
  • 21:04 - 21:06
    zakaj ljudje postanejo dovzetni za nekaj,
  • 21:06 - 21:09
    moramo videti, kakšne so njihove življenjske izkušnje.
  • 21:09 - 21:14
    Včasih so verjeli - ne samo včasih, pogosto verjamejo še danes -
  • 21:14 - 21:17
    da je vzrok odvisnosti genetski.
  • 21:17 - 21:20
    To je znanstveno povsem neutemeljeno.
  • 21:21 - 21:24
    Resnica je, da zaradi določenih življenjskih izkušenj
  • 21:24 - 21:26
    ljudje postanejo dovzetni.
  • 21:26 - 21:30
    Gre za življenjske izkušnje,
  • 21:30 - 21:33
    ki ne le izoblikujejo osebnost in psihološke potrebe,
  • 21:33 - 21:36
    temveč izoblikujejo tudi možgane.
  • 21:36 - 21:39
    Vse to se začne že v maternici.
  • 21:41 - 21:43
    [Pred rojstvom]
  • 21:43 - 21:45
    Dokazano je, da obstaja večja verjetnost,
  • 21:45 - 21:48
    da bodo matere, ki so bile med nosečnostjo pod stresom,
  • 21:49 - 21:50
    imele otroke, katerih lastnosti bodo
  • 21:50 - 21:53
    izražale nagnjenje k odvisnostim.
  • 21:53 - 21:55
    To pa zato, ker naš razvoj začrta
  • 21:55 - 21:57
    psihološko in socialno okolje.
  • 21:57 - 22:02
    Na človeško biologijo torej močno vplivajo
  • 22:02 - 22:07
    življenjske izkušnje, ki se začnejo že v maternici.
  • 22:07 - 22:09
    Okolje se namreč ne vzpostavi ob rojstvu.
  • 22:09 - 22:11
    Okolje se vzpostavi, takoj ko imamo neko okolje,
  • 22:11 - 22:15
    ko smo še plod. Že takrat smo izpostavljeni
  • 22:15 - 22:18
    različnim informacijam, ki krožijo po materi.
  • 22:18 - 22:19
    Hormonom, hranilom, ...
  • 22:19 - 22:22
    Naj vam navedem
  • 22:22 - 22:24
    odličen primer za to.
  • 22:24 - 22:28
    Leta 1944 je bila Nizozemska pod nemško okupacijo.
  • 22:28 - 22:30
    Iz raznih razlogov so se Nemci odločili,
  • 22:30 - 22:32
    da jim bodo pobrali vso hrano in jo poslali v Nemčijo.
  • 22:32 - 22:35
    Tri mesece so Nizozemci stradali od lakote,
  • 22:35 - 22:37
    več deset tisoč jih je umrlo od lakote.
  • 22:37 - 22:39
    Kako je učinkovala lakotna zima na Nizozemskem?
  • 22:39 - 22:44
    Tisti, ki so bili takrat plod v drugem ali tretjem trimesečju,
  • 22:44 - 22:48
    so se takrat "naučili" nekaj edinstvenega.
  • 22:48 - 22:51
    V drugem in tretjem trimesečju namreč naše telo
  • 22:51 - 22:54
    poskuša ugotoviti, kakšno je okolje:
  • 22:54 - 22:57
    Kako preteče je tam zunaj?
  • 22:57 - 23:00
    Koliko izobilja je? Koliko hranil prejemam
  • 23:00 - 23:02
    iz materinega obtoka?
  • 23:02 - 23:07
    Če ste v tem obdobju plod, ki strada,
  • 23:07 - 23:09
    se bo vaše telo za vselej programiralo
  • 23:09 - 23:14
    nadvse varčno ravnati s sladkorjem in maščobami,
  • 23:14 - 23:16
    zato bo shranilo vsako pikico.
  • 23:16 - 23:20
    Če ste bili v času te hude zime plod, boste pol stoletja pozneje,
  • 23:20 - 23:22
    če bo vse ostalo enako pogojem drugih,
  • 23:22 - 23:25
    zelo verjetno trpeli zaradi debelosti in visokega krvnega tlaka
  • 23:25 - 23:27
    ali presnovnega sindroma.
  • 23:27 - 23:31
    Na tem primeru vidimo, kako se lahko odraža okolje.
  • 23:31 - 23:34
    Če boste izvajali pritisk na breje laboratorijske živali,
  • 23:34 - 23:36
    bo verjetnost, da bodo njihovi mladiči,
  • 23:36 - 23:38
    ko bodo odrasli, posegli po kokainu in alkoholu, večja.
  • 23:38 - 23:42
    Britanska raziskava je pokazala,
  • 23:42 - 23:45
    da imajo ženske, ki so bile med nosečnostjo zlorabljene,
  • 23:45 - 23:47
    ob rojstvu otroka v posteljici
  • 23:47 - 23:50
    visoko raven stresnega hormona kortizola.
  • 23:50 - 23:52
    Njihovi otroci bodo zato pred 7. ali 8. letom starosti
  • 23:52 - 23:56
    verjetneje imeli stanja, ki povzročajo nagnjenost k odvisnostim.
  • 23:56 - 23:59
    Stres v maternici torej lahko sproži
  • 23:59 - 24:01
    cel spekter težav na področju duševnega zdravja.
  • 24:01 - 24:04
    V Izraelu so izpeljali raziskavo na otrocih
  • 24:04 - 24:07
    mater, ki so bile noseče,
  • 24:07 - 24:12
    tik preden je leta 1967 izbruhnila vojna.
  • 24:12 - 24:14
    Seveda so bile te ženske pod hudim stresom.
  • 24:14 - 24:17
    Pri njihovih otrocih je pojavnost shizofrenije
  • 24:17 - 24:19
    večja kot pri povprečnih sovrstnikih.
  • 24:19 - 24:22
    Dokazov, kako obdobje pred rojstvom močno vpliva
  • 24:22 - 24:26
    na razvoj človeka, je torej ogromno.
  • 24:28 - 24:30
    [Zgodnje otroštvo]
  • 24:30 - 24:32
    Kar zadeva človekov razvoj
  • 24:32 - 24:33
    in še posebej razvoj človekovih možganov,
  • 24:33 - 24:35
    velja, da nanj večinoma vpliva okolje.
  • 24:35 - 24:37
    Večinoma se to zgodi po rojstvu.
  • 24:37 - 24:40
    Če primerjamo človeka s konji,
  • 24:40 - 24:42
    ki lahko tečejo že prvi dan svojega življenja,
  • 24:42 - 24:46
    vidimo, kako premalo razviti se rodimo.
  • 24:46 - 24:50
    Ne obvladamo nevrološke koordinacije,
  • 24:50 - 24:52
    ravnotežja, mišične moči, ostrine vida,
  • 24:52 - 24:54
    in to vse do starosti leta in pol ali dveh let.
  • 24:54 - 24:57
    To pa zato, ker se pri konjih možgani
  • 24:57 - 24:59
    varno razvijajo v maternici,
  • 24:59 - 25:02
    pri ljudeh pa se razvijajo po rojstvu.
  • 25:02 - 25:04
    Razlog za to je evolucijski.
  • 25:04 - 25:09
    Naša glava je skozi razvoj postala vse večja,
  • 25:09 - 25:11
    ker se sprednji možgani razvijajo,
  • 25:11 - 25:14
    zaradi česar smo se pravzaprav razvili v človeško vrsto.
  • 25:14 - 25:17
    Poleg tega hodimo po dveh nogah, zato se je medenica
  • 25:17 - 25:18
    temu prilagodila in se je zožila.
  • 25:18 - 25:21
    Tako imamo ožjo medenico in večjo glavo.
  • 25:21 - 25:23
    Jasno! Vsi se moramo prezgodaj roditi.
  • 25:23 - 25:25
    Zato se razvoj možganov, ki se pri drugih živalih
  • 25:25 - 25:26
    odvije v maternici,
  • 25:26 - 25:29
    pri nas odvije po rojstvu,
  • 25:29 - 25:31
    v veliki meri pod vplivom okolja.
  • 25:31 - 25:35
    Po nevronskem darvinizmu
  • 25:35 - 25:38
    se bodo vezja, ki bodo iz okolja prejela primeren vložek,
  • 25:38 - 25:41
    optimalno razvijala, tista, ki pa tega ne bodo prejela,
  • 25:41 - 25:44
    se pa ne bodo. Morda se celo ne bodo razvila.
  • 25:44 - 25:47
    Če novorojenčka, ki se je rodil s popolnim vidom,
  • 25:47 - 25:49
    damo za obdobje petih let v temnico,
  • 25:49 - 25:52
    bo oslepel za vse življenje,
  • 25:52 - 25:55
    saj vezja človeškega vida za svoj razvoj potrebujejo svetlobno valovanje.
  • 25:55 - 25:58
    Sicer bo nastopila atrofija
  • 25:58 - 26:00
    osnovnega vezja, ki je ob rojstvu še delovalo.
  • 26:00 - 26:04
    Vezje bo odmrlo, novo pa se ne bo razvilo.
  • 26:06 - 26:08
    [Spomin]
  • 26:08 - 26:11
    Zgodnje izkušnje pomenljivo vplivajo
  • 26:11 - 26:15
    na oblikovanje vedenjskih vzorcev pri odraslih.
  • 26:16 - 26:18
    Še posebej to velja za najbolj zgodnje izkušnje,
  • 26:18 - 26:22
    ki si jih ne znamo priklicati v spomin.
  • 26:22 - 26:24
    Obstajata dve vrsti spomina.
  • 26:24 - 26:27
    Prva je deklarativni, eksplicitni, priklicni spomin.
  • 26:27 - 26:30
    Z njim se spominjamo dejstev,
  • 26:30 - 26:32
    podrobnosti, dogodkov, okoliščin.
  • 26:33 - 26:35
    V možganih je tudi hipokampus,
  • 26:35 - 26:37
    ki kodira priklicni spomin.
  • 26:37 - 26:40
    Ta pa se začne polno razvijati šele pri letu in pol,
  • 26:40 - 26:42
    za svoj razvoj pa potrebuje leta.
  • 26:42 - 26:45
    Zato le redki lahko prikličejo spomine,
  • 26:45 - 26:47
    ki so nastali v prvih 18 mesecih življenja.
  • 26:47 - 26:48
    Obstaja pa še druga vrsta spomina,
  • 26:48 - 26:50
    proceduralni ali implicitni spomin,
  • 26:50 - 26:53
    ki je čustveni.
  • 26:53 - 26:57
    Čustveni vplivi in način, s katerimi si otrok tolmači
  • 26:57 - 27:00
    svoje čustvene izkušnje, se zakoreninijo v možganih
  • 27:00 - 27:02
    v obliki nevronskih vezij, ki se sprožijo
  • 27:02 - 27:03
    brez posebnega prikica.
  • 27:03 - 27:05
    Naj vam razložim na jasnem primeru.
  • 27:05 - 27:07
    Posvojenci imajo zelo pogosto
  • 27:07 - 27:10
    vse življenje občutek zavrženosti.
  • 27:10 - 27:11
    Posvojitve si ne morejo priklicati.
  • 27:11 - 27:13
    Ne morejo si priklicati ločitve od biološke matere,
  • 27:13 - 27:15
    ker je nimajo s čim priklicati.
  • 27:15 - 27:19
    A čustveni spomin ločitve in zavrnitve
  • 27:19 - 27:21
    je vseeno globoko zakoreninjen v možganih.
  • 27:21 - 27:22
    Zato je pri njih večja verjetnost,
  • 27:22 - 27:24
    da bodo izkusili občutek zavrženosti
  • 27:24 - 27:27
    in da bodo čustveno prizadeti,
  • 27:27 - 27:29
    če bodo začutili,
  • 27:29 - 27:30
    da jih drugi zavračajo.
  • 27:30 - 27:32
    To ne velja le za posvojence,
  • 27:32 - 27:34
    je pa pri njih močno izraženo
  • 27:34 - 27:36
    zaradi delovanja implicitnega spomina.
  • 27:36 - 27:39
    Na podlagi strokovne literature
  • 27:39 - 27:43
    in lastnih izkušenj lahko rečem,
  • 27:43 - 27:47
    da so praktično vsi hudi zasvojenci
  • 27:47 - 27:49
    bili močno zlorabljeni kot otroci
  • 27:49 - 27:52
    ali pa so utrpeli hudo čustveno izgubo.
  • 27:52 - 27:54
    Njihovi čustveni, implicitni spomini
  • 27:54 - 27:56
    jim pravijo, da svet ni varen,
  • 27:56 - 28:00
    da jim ne bo pomagal, da skrbnikom ne gre zaupati,
  • 28:01 - 28:03
    da odnosi niso dovolj varni,
  • 28:03 - 28:06
    da bi se v njih odprli in postali ranljivi,
  • 28:06 - 28:08
    zato se v svojem odzivanju
  • 28:08 - 28:10
    poskušajo čim bolj ločiti
  • 28:10 - 28:12
    od pravih intimnih odnosov.
  • 28:12 - 28:14
    Zato ne zaupajo negovalcem,
  • 28:14 - 28:17
    zdravnikom in drugim, ki jim skušajo pomagati.
  • 28:17 - 28:20
    Zato svet vidijo kot nekaj nevarnega ...
  • 28:20 - 28:25
    Vse to zaradi delovanja implicitnega spomina,
  • 28:25 - 28:29
    vezanega na dogodke, ki si jih ne morejo priklicati.
  • 28:32 - 28:34
    [Dotik]
  • 28:34 - 28:37
    Prezgodaj rojeni otroci pogosto končajo v inkubatorjih
  • 28:37 - 28:39
    z vsemi možnimi napravami
  • 28:39 - 28:42
    in tam ostanejo tedne ali celo mesece.
  • 28:42 - 28:44
    Danes vemo, da bomo, če se teh novorojenčkov
  • 28:44 - 28:46
    dotikamo in jih gladimo po hrbtu
  • 28:46 - 28:50
    vsaj 10 minut dnevno, spodbudili razvoj njihovih možganov.
  • 28:50 - 28:52
    Človeški dotik je torej ključnega pomena za razvoj.
  • 28:52 - 28:56
    Tako bodo dojenčki, ki jih nihče ne vzame v naročje, umrli.
  • 28:56 - 28:59
    To jasno priča, kako pomembno je,
  • 28:59 - 29:01
    da nas držijo v naročju in objemajo.
  • 29:01 - 29:04
    Žal pa v naši družbi prevladuje težnja,
  • 29:04 - 29:07
    da se starše nagovarja, naj ne jemljejo otrok v naročje,
  • 29:07 - 29:13
    še posebej jokajočih dojenčkov, ker jih lahko s tem razvadimo.
  • 29:13 - 29:15
    Staršem pravimo, da bodo otroci laže spali vso noč,
  • 29:15 - 29:16
    če jih ne bomo vzeli v naročje.
  • 29:16 - 29:19
    To pa je ravno nasprotno od tega, kar otrok potrebuje.
  • 29:19 - 29:22
    Ti otroci bodo morda spet zaspali, a zato, ker bodo obupali.
  • 29:22 - 29:24
    Njihovi možgani se bodo izklopili
  • 29:24 - 29:27
    v obrambi pred lastno ranljivostjo,
  • 29:27 - 29:30
    ker so jih starši pravzaprav zapustili.
  • 29:30 - 29:32
    A v njihovih implicitnih spominih bo pisalo,
  • 29:32 - 29:34
    da je svetu le malo mar zanje.
  • 29:36 - 29:37
    [Otroštvo]
  • 29:38 - 29:43
    Veliko razlik se oblikuje zgodaj v življenju.
  • 29:43 - 29:48
    Če starši doživljajo življenje kot stisko,
  • 29:48 - 29:51
    če ga doživljajo kot nekaj težkega ali pa lepega,
  • 29:51 - 29:53
    se to prenese na otroke.
  • 29:53 - 29:55
    Morda prek materine depresije,
  • 29:55 - 29:57
    morda s strani staršev, ki se znesejo
  • 29:57 - 29:59
    nad otroki, ker je za njimi težek dan
  • 29:59 - 30:03
    ali ker so ob koncu dneva preprosto preveč utrujeni.
  • 30:03 - 30:06
    Vse to pomenljivo opredeli
  • 30:06 - 30:10
    otrokov razvoj. O tem danes veliko vemo.
  • 30:10 - 30:15
    Do takšne občutljivosti tako zgodaj ni prišlo zaradi evolucijske napake.
  • 30:15 - 30:17
    To poznajo tudi številne druge vrste.
  • 30:17 - 30:21
    Tudi pri sadikah se zgodaj odvije proces prilagoditve
  • 30:21 - 30:23
    okolju, v katerem rastejo.
  • 30:23 - 30:28
    Ljudje pa se moramo prilagoditi kakovosti družbenih odnosov.
  • 30:28 - 30:31
    Tako na začetku življenja
  • 30:31 - 30:35
    obseg spodbujanja, pozornosti in navzočnost konfliktov
  • 30:35 - 30:40
    napovedujeta, kakšen bo svet, v katerem bomo morda odrasli.
  • 30:40 - 30:42
    Ali odraščate v svetu,
  • 30:42 - 30:43
    v katerem si je treba vse priboriti?
  • 30:43 - 30:47
    Kjer morate paziti na svoj hrbet, kjer drugim ne morete zaupati?
  • 30:47 - 30:50
    Ali odraščate v družbi, kjer se lahko zanesete
  • 30:50 - 30:55
    na vzajemno podporo, na sodelovanje, na empatijo,
  • 30:55 - 30:59
    kjer je vaša varnost odvisna od dobrih odnosov z drugimi?
  • 30:59 - 31:01
    Za to je potreben povsem drugačen
  • 31:01 - 31:03
    čustveni in spoznavni razvoj.
  • 31:03 - 31:07
    To je bistvo zgodnje občutljivosti.
  • 31:07 - 31:11
    Pri starševstvu torej nezavedno sistematično
  • 31:11 - 31:14
    prenašamo svoje izkušnje na otroke,
  • 31:14 - 31:17
    izkušnje o svetu, v katerem živijo.
  • 31:17 - 31:20
    Znani britanski otroški psihiater D. W. Winnicott je dejal,
  • 31:20 - 31:23
    da se v otroštvu zares zalomi le, če se zgodi dvoje.
  • 31:23 - 31:26
    Če se zgodijo stvari, ki se ne bi smele zgoditi,
  • 31:26 - 31:30
    in če se stvari, ki bi se morale zgoditi, ne zgodijo.
  • 31:30 - 31:34
    V prvi kategoriji najdemo težke izkušnje
  • 31:34 - 31:36
    zlorabe in zapuščenosti
  • 31:36 - 31:39
    mojih pacientov iz Eastsida in številnih odvisnikov.
  • 31:40 - 31:42
    Pri njih so se zgodile stvari, ki se ne bi smele zgoditi.
  • 31:42 - 31:46
    Obenem pa ne smemo pozabiti
  • 31:46 - 31:49
    na uglašeno, resnično pozornost brez vnašanja stresa,
  • 31:49 - 31:51
    ki jo vsi otroci potrebujejo od staršev,
  • 31:51 - 31:53
    a je dobi le malo otrok.
  • 31:53 - 31:55
    To niso zlorabljeni, zanemarjeni otroci.
  • 31:55 - 31:58
    Tudi travm niso doživeli.
  • 31:58 - 32:00
    A kar bi se moralo zgoditi -
  • 32:00 - 32:03
    navzočnost čustveno razpoložljivih spodbujajočih staršev -
  • 32:03 - 32:05
    jim preprosto ni na voljo zaradi stresa,
  • 32:05 - 32:08
    ki vlada v naši družbi in v okolju staršev.
  • 32:08 - 32:14
    Psiholog Allan Schore govori v primerih, ko je roditelj
  • 32:14 - 32:17
    fizično navzoč, a čustveno odsoten,
  • 32:17 - 32:19
    o zapuščanju s strani bližnjega.
  • 32:20 - 32:23
    Zadnjih štirideset let
  • 32:23 - 32:27
    svojega življenja sem preživel
  • 32:27 - 32:32
    na delu z največjimi nasilneži naše družbe:
  • 32:32 - 32:34
    z morilci, s posiljevalci in tako naprej.
  • 32:34 - 32:38
    Med enim od poskusov, da bi razumel, kaj povroča nasilje,
  • 32:38 - 32:42
    sem ugotovil, da so bili najbolj nasilni zločinci v naših zaporih
  • 32:42 - 32:45
    tudi sami kot otroci žrtve
  • 32:45 - 32:48
    zlorab, ki so močno presegale
  • 32:48 - 32:51
    moje siceršnje pojmovanje zlorabe nad otroki.
  • 32:51 - 32:55
    Še sanjalo se mi ni,
  • 32:55 - 32:59
    s kakšno izprijenostjo se močno prepogosto
  • 32:59 - 33:01
    ravna z otroki v naši družbi.
  • 33:01 - 33:04
    Najhujši nasilneži, ki sem jih spoznal, so preživeli
  • 33:04 - 33:08
    poskus umora s strani svojih staršev
  • 33:08 - 33:11
    ali drugih ljudi v svojem družbenem okolju.
  • 33:11 - 33:15
    Ali pa so doživeli, kako so jim drugi
  • 33:15 - 33:18
    pobili družinske člane, njihove najbližje.
  • 33:19 - 33:24
    Buda je trdil, da je vse soodvisno od vsega.
  • 33:24 - 33:27
    Dejal je: "V enem je vse in v vsem je eno."
  • 33:27 - 33:30
    Potemtakem ničesar ne moremo obravnavati ločeno od okolja.
  • 33:30 - 33:38
    V listu je in sonce in nebo in zemlja.
  • 33:39 - 33:41
    Sedaj je seveda dokazano, da je to res,
  • 33:41 - 33:44
    da to velja za vse, še posebej za človekov razvoj.
  • 33:44 - 33:47
    Sodobni znanstveni izraz za to je
  • 33:47 - 33:50
    biopsihosocialni značaj človekovega razvoja,
  • 33:50 - 33:52
    v skladu s katerim človeška biologija
  • 33:52 - 33:54
    močno zavisi od človekove interakcije
  • 33:54 - 33:57
    z družbenim in s psihološkim okoljem.
  • 33:57 - 34:02
    Daniel Siegel, psihiater in raziskovalec
  • 34:02 - 34:07
    z Univerze v Kaliforniji UCLA v Los Angelesu,
  • 34:07 - 34:10
    je skoval izraz medosebna nevrobiologija,
  • 34:10 - 34:12
    kar pomeni, da je
  • 34:12 - 34:15
    delovanje našega živčnega sistema
  • 34:15 - 34:17
    v precejšnji meri odvisno od naših medčloveških odnosov,
  • 34:17 - 34:20
    in sicer na prvem mestu s starši ali skrbniki,
  • 34:20 - 34:23
    na drugem mestu s pomembnimi osebami v našem življenju
  • 34:23 - 34:26
    in na tretjem mestu s celo kulturo.
  • 34:26 - 34:28
    To je tako pomembno, da ne moremo ločiti
  • 34:28 - 34:31
    nevrološkega delovanja možganov
  • 34:31 - 34:35
    od okolja, v katerem smo zrasli
  • 34:35 - 34:38
    in ki še vedno obstaja.
  • 34:38 - 34:40
    To velja za celotni življenjski cikel.
  • 34:40 - 34:42
    Še posebej to velja za obdobje,
  • 34:42 - 34:45
    ko smo odvisni in nemočni, ko se možgani še razvijajo.
  • 34:45 - 34:49
    Velja pa tudi za odrasle in vse tja do konca življenja.
  • 34:52 - 34:53
    [Kultura]
  • 34:53 - 34:57
    Ljudje so vedno živeli v nekakšni družbi.
  • 34:57 - 35:02
    Od najbolj enakopravnih družb,
  • 35:02 - 35:04
    kot so bile družbe lovcev in nabiralcev,
  • 35:04 - 35:06
    kot je razvidno iz delitve hrane in izmenjave daril ...
  • 35:07 - 35:10
    Takrat so ljudje večinoma živeli v majhnih skupinah,
  • 35:10 - 35:13
    ki so se preživljale z nabiralništvom in malce lova.
  • 35:13 - 35:15
    Večinoma so živeli med ljudmi,
  • 35:15 - 35:17
    ki so jih poznali vse življenje,
  • 35:17 - 35:20
    če že niso bili z njimi sorodniki v vsaj tretjem kolenu.
  • 35:20 - 35:22
    Živeli so v svetu, v katerem je bilo
  • 35:22 - 35:24
    kar nekaj izmenjave med različnimi skupinami,
  • 35:24 - 35:26
    v svetu, ki ni imel veliko postreči
  • 35:26 - 35:28
    na področju materialne kulture.
  • 35:28 - 35:31
    Takšna je bila v glavnem zgodovina človeških prednikov.
  • 35:31 - 35:35
    Nič čudnega, da je bil takrat svet povsem drugačen.
  • 35:35 - 35:39
    Posledično je bilo nasilja neprimerno manj.
  • 35:39 - 35:41
    Na tisti točki človeške zgodovine
  • 35:41 - 35:43
    niso poznali organiziranega skupinskega nasilja.
  • 35:43 - 35:47
    O tem ni dvoma.
  • 35:47 - 35:50
    Kje se je torej zalomilo?
  • 35:50 - 35:54
    Nasilnost ni nekaj splošno človeškega.
  • 35:54 - 35:58
    Tudi ni simetrično porazdeljena med človeškim rodom.
  • 35:58 - 36:03
    Količina nasilja se od družbe do družbe močno razlikuje.
  • 36:03 - 36:07
    Obstajajo družbe, kjer nasilja pravzaprav ni.
  • 36:07 - 36:11
    Obstajajo družbe, ki uničujejo same sebe.
  • 36:11 - 36:14
    Obstajajo anabaptistične verske skupine,
  • 36:14 - 36:18
    ki so strogo miroljubne,
  • 36:18 - 36:21
    kot so amiši, menoniti in hutteriti.
  • 36:21 - 36:24
    Med hutteriti na primer
  • 36:24 - 36:28
    ni nobenih zabeleženih primerov umora.
  • 36:29 - 36:33
    Med drugo svetovno vojno,
  • 36:33 - 36:35
    ko so moške vpoklicali v vojsko,
  • 36:35 - 36:37
    hutteriti niso hoteli služiti v vojski.
  • 36:37 - 36:40
    Raje so šli v zapor, kot da bi služili v vojski.
  • 36:40 - 36:42
    V izraelskih kibucih
  • 36:42 - 36:46
    je stopnja nasilja tako nizka, da izraelska kazenska sodišča
  • 36:46 - 36:49
    pogosto pošiljajo nasilne storilce
  • 36:49 - 36:51
    kaznivih dejanj
  • 36:51 - 36:54
    v kibuce,
  • 36:54 - 36:56
    da se tam naučijo, kako živeti brez nasilja.
  • 36:56 - 36:59
    Ker ljudje tam pač tako živijo.
  • 36:59 - 37:02
    Družba je torej tista, ki nas močno zaznamuje.
  • 37:02 - 37:08
    Družba v širšem pomenu besede vključuje
  • 37:08 - 37:11
    tudi teološke, metafizične, jezikovne in druge vplive.
  • 37:11 - 37:15
    Zaradi družbe menimo,
  • 37:15 - 37:18
    da v življenju le grešimo ali da je življenje izkušnja lepote,
  • 37:18 - 37:21
    da bo od našega načina življenja
  • 37:21 - 37:23
    odvisno naše posmrtno življenje ali ne.
  • 37:24 - 37:27
    Družbe z večjim številom pripadnikov bi na splošno
  • 37:27 - 37:29
    lahko označili kot individualistične
  • 37:29 - 37:32
    ali kot kolektivne. Družba oblikuje ljudi,
  • 37:32 - 37:34
    mentaliteto in, drznil bi si reči,
  • 37:34 - 37:36
    tudi možgane.
  • 37:36 - 37:40
    Tisti, ki živimo v Ameriki, živimo v eni najbolj individualističnih družb.
  • 37:40 - 37:44
    Kapitalizem deluje kot sistem, ki posamezniku omogoča,
  • 37:44 - 37:48
    da se povzpenja na piramidi možnosti.
  • 37:48 - 37:51
    Seveda je varnostnih mrež na poti navzgor vse manj.
  • 37:51 - 37:54
    Bolj ko je družba razslojena, manj imamo sebi enakih,
  • 37:54 - 37:58
    manj je ljudi, s katerimi imamo lahko
  • 37:58 - 38:01
    enakovredne, vzajemne odnose.
  • 38:01 - 38:06
    Vse, kar imamo, so razlike in neskončna hierarhija.
  • 38:06 - 38:09
    Svet, v katerem imamo le malo vzajemnih partnerstev,
  • 38:09 - 38:11
    je svet, v katerem je nesebičnosti neprimerno manj.
  • 38:14 - 38:17
    [Človeška narava]
  • 38:18 - 38:22
    Tako smo se znašli na nemogočem stičišču,
  • 38:22 - 38:26
    znotraj katerega skušamo znanstveno osmisliti
  • 38:26 - 38:28
    naravo človeške narave.
  • 38:28 - 38:31
    Na neki ravni vemo,
  • 38:31 - 38:33
    da narava naše narave
  • 38:33 - 38:36
    ni omejena zgolj s strani narave.
  • 38:36 - 38:38
    Človeška vrsta pozna večjo družbeno spremenljivost
  • 38:38 - 38:40
    kot katerakoli druga vrsta.
  • 38:40 - 38:45
    Poznamo več sistemov prepričanj in vrednot, slogov,
  • 38:45 - 38:48
    vrst družin, načinov vzgoje.
  • 38:48 - 38:51
    Lahko se pohvalimo z neverjetno zmožnostjo raznolikosti.
  • 38:52 - 38:55
    In to v družbi, ki temelji na tekmovanju
  • 38:56 - 39:01
    in nadvse pogosto na neizprosnem izkoriščanju
  • 39:01 - 39:03
    drugih ljudi.
  • 39:03 - 39:06
    Na ustvarjanju dobička na podlagi težav drugih
  • 39:06 - 39:09
    in pogosto tudi na ustvarjanju težav
  • 39:09 - 39:12
    v želji po dobičku.
  • 39:12 - 39:15
    Prevladujoča ideologija pogosto opravičuje takšno ravnanje,
  • 39:15 - 39:19
    češ da je to v človeški naravi, ki se je ne da spremeniti.
  • 39:19 - 39:21
    Zmotno prepričanje, ki vlada v naši družbi, torej je,
  • 39:21 - 39:23
    da so ljudje po naravi tekmovalni,
  • 39:23 - 39:27
    da mislijo le nase in da so sebični.
  • 39:27 - 39:30
    Prava resnica je pravzaprav čisto nasprotje tega.
  • 39:30 - 39:32
    Vsi imamo določene človeške potrebe.
  • 39:32 - 39:34
    O človeški naravi pa lahko govorimo le,
  • 39:35 - 39:37
    če najprej prepoznamo, da imamo določene človeške potrebe.
  • 39:37 - 39:40
    Ljudje imamo potrebo po družbi in po tesnem stiku z drugimi,
  • 39:40 - 39:43
    potrebo, da smo ljubljeni, da se navežemo, da smo sprejeti,
  • 39:43 - 39:47
    da smo uzrti, da nas sprejemajo takšne, kot smo.
  • 39:48 - 39:50
    Če so naše potrebe zadovoljene, se razvijemo
  • 39:50 - 39:52
    v sočutne ljudi,
  • 39:52 - 39:58
    ki sodelujejo z drugimi in do drugih čutijo empatijo.
  • 39:58 - 40:01
    Tako da ...
  • 40:01 - 40:03
    Nasprotje tega - ki smo mu v naši družbi pogosto priča -
  • 40:03 - 40:06
    je dejansko izkrivljena človeška narava, do česar je prišlo,
  • 40:06 - 40:09
    ker je le malo takšnih, katerih potrebe so zadovoljene.
  • 40:09 - 40:12
    Tako da lahko govorimo o človeški naravi,
  • 40:12 - 40:14
    a le v smislu osnovnih človeških potreb,
  • 40:14 - 40:16
    ki se v nas nagonsko prebudijo.
  • 40:16 - 40:19
    Morda bi moral reči, da gre za določene človeške potrebe,
  • 40:19 - 40:22
    ki, če so zadovoljene, izoblikujejo določene lastnosti in
  • 40:22 - 40:24
    ki, če niso zadovoljene, izoblikujejo drugačne lastnosti.
  • 40:27 - 40:29
    Tako da ...
  • 40:29 - 40:32
    Ko prepoznamo dejstvo, da je človeški organizem,
  • 40:32 - 40:34
    ki je nadvse prilagodljiv,
  • 40:34 - 40:38
    zaradi česar lahko preživimo v različnih okoliščinah,
  • 40:38 - 40:42
    tudi togo programiran glede določenih okoljskih zahtev
  • 40:42 - 40:44
    ali človeških potreb,
  • 40:45 - 40:48
    uvidimo, da so nekatere stvari družbeno nujne.
  • 40:48 - 40:51
    Tako kot telo potrebuje fizična hranila,
  • 40:51 - 40:55
    možgani potrebujejo pozitivne okoljske dražljaje
  • 40:55 - 40:57
    na vseh stopnjah razvoja,
  • 40:58 - 41:00
    obenem pa morajo biti varni
  • 41:00 - 41:03
    pred negativnimi dražljaji.
  • 41:03 - 41:05
    Če se ne zgodijo stvari, ki bi se morale zgoditi, ...
  • 41:06 - 41:08
    Če se zgodijo stvari, ki se ne bi smele zgoditi, ...
  • 41:08 - 41:11
    Postane očitno, da smo tako spregovorili
  • 41:11 - 41:15
    ne le o celem sklopu duševnih in telesnih bolezni,
  • 41:15 - 41:18
    temveč tudi o številnih škodljivim oblikam človeškega vedenja.
  • 41:18 - 41:21
    Ko tako razširimo svoj pogled
  • 41:21 - 41:24
    in upoštevamo današnje stanje stvari,
  • 41:24 - 41:26
    se preprosto moramo vprašati:
  • 41:26 - 41:29
    Ali okoliščine, ki smo jih ustvarili v sodobnem svetu,
  • 41:29 - 41:32
    podpirajo naše zdravje?
  • 41:32 - 41:34
    Ali temelj našega družbeno-gospodarskega sistema
  • 41:34 - 41:36
    deluje kot pozitivna sila
  • 41:36 - 41:40
    za doseganje človekovega in družbenega razvoja in napredka?
  • 41:40 - 41:44
    Ali pa velja, da temeljna usmerjenost naše družbe
  • 41:44 - 41:49
    deluje v nasprotju z osnovnimi evolucijskimi zahtevami,
  • 41:49 - 41:51
    potrebnimi za ustvarjanje in vzdrževanje
  • 41:51 - 41:54
    naše osebne in družbene dobrobiti?
  • 42:12 - 42:17
    [Drugi del: Družbena patologija]
  • 42:18 - 42:21
    Morda se bo kdo vprašal, kje se je vse to začelo?
  • 42:21 - 42:25
    Od kod to, kar imamo danes?
  • 42:25 - 42:27
    Svet, ki propada.
  • 42:28 - 42:31
    [Trg]
  • 42:31 - 42:33
    Vse se je začelo z Johnom Lockom.
  • 42:33 - 42:36
    John Locke je uvedel lastnino.
  • 42:36 - 42:41
    Pravica do zasebne lastnine in lastnina temeljita na treh predpogojih.
  • 42:41 - 42:43
    Ti predpogoji so:
  • 42:43 - 42:45
    Tudi za druge mora ostati dovolj lastnine.
  • 42:45 - 42:47
    Za lastnino je treba skrbeti.
  • 42:47 - 42:51
    In, kar je najpomembnejše, prepojiti jo moraš s potom lastnega čela.
  • 42:51 - 42:54
    Zveni povsem upravičeno. Svet oplemenitimo s svojim delom,
  • 42:54 - 42:56
    zato smo upravičeni do izdelka,
  • 42:56 - 42:59
    če le ostane dovolj za druge
  • 42:59 - 43:02
    in če za lastnino skrbimo.
  • 43:02 - 43:04
    Če le nič ne propade, potem je vse v redu.
  • 43:04 - 43:07
    O tem piše na dolgo in široko v svoji znani razpravi,
  • 43:07 - 43:10
    ki je postala obvezno čtivo,
  • 43:10 - 43:14
    če želite stvari gospodarsko, politično in pravno razumeti.
  • 43:14 - 43:17
    Še danes velja za delo, ki ga je treba prebrati.
  • 43:17 - 43:20
    Potem ko navede pogoje
  • 43:20 - 43:22
    in tudi sami že razmišljate,
  • 43:22 - 43:24
    ali ste za zasebno lastnino ali ne,
  • 43:24 - 43:28
    saj je vendar podal zelo prepričljive razloge
  • 43:28 - 43:30
    za zasebno lastnino ...
  • 43:30 - 43:31
    Kaj naredi? Jih zavrže!
  • 43:31 - 43:34
    Kar tako. V enem stavku.
  • 43:34 - 43:36
    'Ko so ljudje tiho privolili
  • 43:36 - 43:39
    v uvedbo denarja,' pravi,
  • 43:39 - 43:40
    potem je vse postalo ...
  • 43:40 - 43:44
    Ne reče sicer, da so pogoji prenehali veljati,
  • 43:44 - 43:46
    čeprav se je prav to zgodilo.
  • 43:46 - 43:48
    Zdaj si izdelkov ali lastnine
  • 43:48 - 43:51
    ne zaslužimo več s svojim delom.
  • 43:51 - 43:54
    O, ne, danes je denar tisti, ki kupuje delo.
  • 43:54 - 43:55
    Koga briga,
  • 43:55 - 43:58
    ali je ostalo dovolj za druge,
  • 43:58 - 44:00
    koga briga, ali lastnina propada ali ne,
  • 44:00 - 44:02
    saj je vendar Locke rekel, da je denar
  • 44:02 - 44:04
    kot srebro in zlato, to pa se ne more pokvariti,
  • 44:04 - 44:07
    zato tudi denar ne odgovarja za vso potrato ...
  • 44:07 - 44:10
    Kar je noro. Ne govorimo namreč o denarju in srebru,
  • 44:10 - 44:12
    govorimo o učinkih, o vplivih.
  • 44:12 - 44:14
    Vse skupaj nima ne repa ne glave.
  • 44:14 - 44:18
    Možakarju jo uspe odnesti
  • 44:18 - 44:21
    z najbolj neverjetno logično zvijačo,
  • 44:21 - 44:25
    ker je to v interesu lastnikov kapitala.
  • 44:26 - 44:29
    Potem pa prijaha mimo Adam Smith
  • 44:29 - 44:31
    in vse zabeli z vero ...
  • 44:31 - 44:33
    Začel je Locke, ki je dejal, da je tako naredil bog,
  • 44:33 - 44:35
    da je to njegova pravica,
  • 44:35 - 44:37
    zdaj pa se mu pridruži še Smith,
  • 44:37 - 44:39
    ki pravi, da ta pravica ni samo božja.
  • 44:39 - 44:41
    Tega sicer ne reče dobesedno,
  • 44:41 - 44:43
    ampak načeloma, filozofsko, pa že.
  • 44:43 - 44:47
    Pravi namreč, da 'ne gre le za vprašanje zasebne lastnine,'
  • 44:47 - 44:49
    da je ta 'sama po sebi umevna', da nam je dana.
  • 44:49 - 44:52
    Tudi to, da zdaj 'vlagatelji kupujejo delo', nam je dano.
  • 44:52 - 44:55
    Nobenih omejitev ni glede kupovanja sadov dela drugih,
  • 44:55 - 44:57
    nobenih omejitev glede kopičenja, glede neenakosti.
  • 44:57 - 44:59
    Tudi to je postala danost.
  • 44:59 - 45:03
    In tako je prijahal mimo in - spet povsem mimogrede -
  • 45:03 - 45:07
    predal svojo veliko zamisel ...
  • 45:08 - 45:11
    Saj veste, ko ljudje dajo nekaj na prodaj, je to ponudba,
  • 45:11 - 45:16
    ko to drugi kupujejo, je to povpraševanje.
  • 45:16 - 45:20
    Kako torej poskrbimo, da ponudba ustreza povpraševanju
  • 45:20 - 45:21
    in povpraševanje ustreza ponudbi?
  • 45:21 - 45:23
    Kako vzpostaviti ravnotežje med njima?
  • 45:23 - 45:26
    Ena od osrednjih zamisli ekonomije
  • 45:26 - 45:28
    se ukvarja z vzpostavljanjem takšnega ravnotežja.
  • 45:28 - 45:32
    In Smith reče: Za to skrbi 'nevidna roka trga',
  • 45:32 - 45:34
    ta vzpostavi ravnotežje.
  • 45:34 - 45:37
    'Bog' je torej neizogibno tu.
  • 45:37 - 45:41
    Smith ni podelil pravice do lastnine
  • 45:41 - 45:46
    in potrebnih pogojev za to in 'naravnih pravic',
  • 45:46 - 45:47
    kot je govoril Locke.
  • 45:47 - 45:51
    Zdaj je 'bog' kar sistem sam.
  • 45:52 - 45:55
    Ko govori o tem, Smith napiše -
  • 45:55 - 45:58
    da najdete ta citat,
  • 45:58 - 46:00
    morate prebrati Bogastvo narodov v celoti:
  • 46:00 - 46:03
    Nezadostnost tega, kar potrebujemo za preživetje,
  • 46:03 - 46:07
    uvaja omejitev za razmnoževanje revnih.
  • 46:07 - 46:11
    Narava se lahko s stanjem sooči le tako,
  • 46:11 - 46:14
    da jim vzame otroke.
  • 46:14 - 46:19
    S tem Smith napove evolucijsko teorijo v najhujšem pomenu besede,
  • 46:19 - 46:21
    in to dolgo pred Darwinom.
  • 46:21 - 46:24
    Revne poimenuje 'rod delavcev'.
  • 46:24 - 46:27
    V vsem tem je bil torej že vraščen rasizem,
  • 46:27 - 46:32
    doživljenjska slepota prepričanja,
  • 46:32 - 46:35
    da je treba pobiti brezštevilne otroke,
  • 46:35 - 46:38
    zakaj 'obstaja nevidna roka, ki poskrbi,
  • 46:38 - 46:40
    da sta ponudba in povpraševanje v ravnotežju'.
  • 46:40 - 46:43
    No, a vidite, kako moder je 'bog'?
  • 46:43 - 46:46
    Sedaj lahko kar nekaj zlobnega početja,
  • 46:46 - 46:51
    s katerim uničujemo življenje in izvajamo genocid nad okoljem,
  • 46:51 - 46:55
    zgodovinsko povežemo
  • 46:55 - 46:59
    do tega miselnega gena, ki ga je ustvaril Smith.
  • 47:00 - 47:03
    Ko razmišljamo o osnovni zamisli
  • 47:03 - 47:05
    prostega trga in kapitalističnega sistema,
  • 47:05 - 47:08
    kakršnega so osnovali prvi ekonomski misleci,
  • 47:08 - 47:10
    kakršen je bil Adam Smith,
  • 47:10 - 47:13
    se zavemo, da je bil 'trg' v osnovi zamišljen
  • 47:13 - 47:17
    kot nekaj, kar se vrti okrog opredmetenih dobrin, potrebnih za življenje.
  • 47:17 - 47:20
    Adamu Smithu se še sanjalo ni,
  • 47:20 - 47:22
    da bo nekega dne najbolj dobičkonosni sektor na svetu
  • 47:22 - 47:25
    vrtiček finančnega poslovanja,
  • 47:25 - 47:27
    vlaganj,
  • 47:27 - 47:29
    kjer se denar pridobiva
  • 47:29 - 47:31
    s premikanjem drugega denarja
  • 47:31 - 47:33
    v arbitrarni igri,
  • 47:33 - 47:35
    od katere družba nima popolnoma nič.
  • 47:36 - 47:38
    Vseeno je, kakšen je bil Smithov namen,
  • 47:38 - 47:41
    na široko je namreč odprl vrata nenavadnim dogodkom,
  • 47:41 - 47:46
    ko je postavil eno temeljnih načel svoje teorije:
  • 47:46 - 47:50
    Denar je sam po sebi dobrina.
  • 47:50 - 47:52
    Danes vsa gospodarstva sveta,
  • 47:52 - 47:55
    ne glede na družbeni sistem, ki mu pripadajo,
  • 47:55 - 47:59
    stremijo k denarju zaradi denarja samega.
  • 47:59 - 48:02
    Osnovna zamisel, ki jo je Adam Smith
  • 48:02 - 48:06
    skrivnostno opredelil s svojo versko izjavo
  • 48:06 - 48:08
    kot 'nevidno roko', je,
  • 48:08 - 48:10
    da bo takšno ozko, lastnim interesom podrejeno strmljenje
  • 48:10 - 48:12
    za izmišljeno dobrino
  • 48:12 - 48:15
    čudežno odražalo
  • 48:15 - 48:18
    blagostanje in napredek družbe in človeka.
  • 48:19 - 48:22
    Resnica je, da so interesi denarnih spodbud,
  • 48:22 - 48:26
    ki jih imenujejo tudi denarno zaporedje vrednosti,
  • 48:26 - 48:29
    povsem ločeni
  • 48:29 - 48:32
    od temeljnih življenjskih interesov,
  • 48:32 - 48:34
    ki bi jim lahko rekli življenjsko zaporedje vrednosti.
  • 48:35 - 48:38
    Zaradi teh dveh zaporedij
  • 48:38 - 48:40
    vlada danes v ekonomski znanosti
  • 48:40 - 48:42
    popolna zmeda.
  • 48:42 - 48:45
    Prepričani so, da denarno zaporedje vrednosti
  • 48:45 - 48:47
    privede do življenjskega zaporedja vrednosti,
  • 48:47 - 48:50
    zato trdijo, da se bo BDP povečal,
  • 48:50 - 48:52
    če bomo prodali več dobrin in podobno,
  • 48:52 - 48:55
    da bomo potem živeli v večjem blagostanju,
  • 48:55 - 48:58
    zato je lahko BDP osnovni pokazatelj
  • 48:58 - 49:00
    zdravja neke družbe.
  • 49:00 - 49:01
    Pa vidite, kje vlada zmeda.
  • 49:01 - 49:03
    Govorimo namreč o denarnem zaporedju vrednosti,
  • 49:03 - 49:05
    o vseh prihodkih, ki nastanejo
  • 49:05 - 49:08
    s prodajo dobrin,
  • 49:08 - 49:12
    vse to pa mešajo z razmnoževanjem.
  • 49:12 - 49:16
    Tako vidimo, kako že od vsega začetka vlada
  • 49:16 - 49:18
    popolna zmešnjava glede
  • 49:19 - 49:21
    denarnega in življenjskega zaporedja vrednosti.
  • 49:21 - 49:24
    Opravka torej imamo z blodnjo,
  • 49:24 - 49:26
    ki postaja vse bolj in bolj smrtno nevarna,
  • 49:27 - 49:29
    saj je denarno zaporedje vse bolj ločeno
  • 49:29 - 49:31
    od proizvodnje.
  • 49:31 - 49:33
    Gre torej za sistemsko napako,
  • 49:33 - 49:37
    za sistemsko napako, ki je lahko usodna.
  • 49:38 - 49:41
    [Dobrodošli v stroju]
  • 49:41 - 49:45
    Danes le redko slišimo,
  • 49:45 - 49:47
    da bi kdo o napredku svoje države ali družbe
  • 49:47 - 49:51
    govoril na podlagi fizičnega blagostanja, sreče,
  • 49:51 - 49:54
    zaupanja in družbene stabilnosti.
  • 49:54 - 49:56
    Ponavadi velja, da nam stanje predstavijo
  • 49:56 - 49:58
    v besednjaku abstraktnih ekonomskih idej.
  • 49:58 - 50:01
    Poznamo bruto domači proizvod, indeks cen življenjskih potrebščin,
  • 50:01 - 50:04
    vrednost borznega trga, stopnje inflacije
  • 50:04 - 50:06
    in tako naprej.
  • 50:06 - 50:08
    Pa nam to sploh kaj pove o tem,
  • 50:08 - 50:11
    kakšna je kakovost življenja, ki ga živimo?
  • 50:11 - 50:13
    Ne. Vse navedeno je vezano
  • 50:13 - 50:17
    na denarno zaporedje in pika.
  • 50:17 - 50:20
    Bruto domači proizvod posamezne države
  • 50:20 - 50:23
    meri vrednost prodanih dobrin in storitev.
  • 50:24 - 50:26
    Trdijo, da dobro odraža
  • 50:26 - 50:29
    "kakovost življenja" v neki državi.
  • 50:29 - 50:32
    Zdravstveni sektor je leta 2009
  • 50:32 - 50:35
    predstavljal 17 % BDP,
  • 50:35 - 50:38
    kar pomeni, da se je porabilo več kot 2,5 bilijona USD.
  • 50:38 - 50:42
    To pa je seveda imelo pozitivni gospodarski učinek.
  • 50:42 - 50:43
    Logično bi torej bilo,
  • 50:43 - 50:46
    da bi bilo za ameriško gospodarstvo še bolje,
  • 50:46 - 50:48
    če bi opravili še več zdravstvenih storitev,
  • 50:48 - 50:51
    na primer v vrednosti 3 ali 5 bilijonov USD,
  • 50:51 - 50:53
    ker bi bila potem rast že večja,
  • 50:53 - 50:56
    imeli bi več delovnih mest,
  • 50:56 - 50:59
    kakovost življenja pa bi se izboljšala.
  • 50:59 - 51:01
    Čakaj malo!
  • 51:01 - 51:04
    Kaj pravzaprav predstavlja zdravstveni sektor?
  • 51:04 - 51:07
    Res je:
  • 51:07 - 51:11
    več kot je v Ameriki bolnih ljudi,
  • 51:11 - 51:13
    bolje se piše našemu gospodarstvu.
  • 51:13 - 51:17
    Ne gre za nobeno pretiravanje ali cinizem.
  • 51:17 - 51:19
    Če si stvari pogledamo iz prave razdalje,
  • 51:19 - 51:21
    uvidimo, da BDP ne odraža
  • 51:21 - 51:24
    ne javnega ne družbenega zdravja
  • 51:24 - 51:26
    na način, ki bi bil kakorkoli oprijemljiv.
  • 51:26 - 51:28
    Dejansko z njim večinoma merimo
  • 51:28 - 51:30
    industrijsko neučinkovitost
  • 51:30 - 51:32
    in razpadanje družbe.
  • 51:32 - 51:36
    Bolj ko torej narašča, slabše se piše
  • 51:36 - 51:38
    ljudem, družbi in sociali
  • 51:38 - 51:41
    ter okolju.
  • 51:41 - 51:44
    Da bi ustvarili dobiček, morate ustvariti težave.
  • 51:45 - 51:48
    Znotraj obstoječega modela ni nikakršnega dobička,
  • 51:48 - 51:51
    če rešujemo življenja, vzpostavljamo ravnotežje na našem planetu,
  • 51:51 - 51:53
    uživamo v miru in pravici in podobno.
  • 51:53 - 51:56
    V tem ni nobenega dobička.
  • 51:56 - 51:58
    Kot pravi ljudska modrost:
  • 51:58 - 52:00
    Sprejmi zakon, in ustvaril boš poslovno priložnost.
  • 52:00 - 52:03
    Tako boš dal delo odvetnikom in še komu.
  • 52:03 - 52:05
    Kriminal omogoča posle tako,
  • 52:05 - 52:07
    kot je popolno uničenje
  • 52:07 - 52:09
    prineslo posle na Haiti.
  • 52:09 - 52:12
    V ZDA je trenutno
  • 52:12 - 52:13
    približno 2,000.000 zapornikov.
  • 52:14 - 52:16
    Večino zaporov
  • 52:16 - 52:17
    upravljajo zasebna podjetja:
  • 52:17 - 52:19
    Corrections Corporation of America in Wackenhut,
  • 52:19 - 52:21
    katerih vrednost delnic na Wall Streetu
  • 52:21 - 52:24
    je odvisna od števila zapornikov.
  • 52:24 - 52:26
    To je bolno.
  • 52:26 - 52:28
    Obenem pa le odraža,
  • 52:28 - 52:32
    kar od nas zahteva naš gospodarski model.
  • 52:32 - 52:36
    Kaj točno že zahteva od nas naš gospodarski model?
  • 52:36 - 52:39
    Kaj ohranja naš gospodarski sistem pri življenju?
  • 52:39 - 52:41
    Potrošnja.
  • 52:41 - 52:44
    Bodimo še natančnejši.
  • 52:44 - 52:46
    Ko razčlenimo
  • 52:46 - 52:48
    temelje tržnega gospodarstva,
  • 52:48 - 52:50
    nam ostane le vzorec denarne izmenjave,
  • 52:50 - 52:53
    ki je ne smemo ustaviti
  • 52:53 - 52:55
    in ki je ne smemo niti upočasniti,
  • 52:55 - 52:56
    če želimo, da družba, kot jo poznamo,
  • 52:56 - 52:58
    še naprej deluje.
  • 52:58 - 53:01
    V gospodarstvu vladajo trije glavni deležniki:
  • 53:01 - 53:03
    delavci, delodajalci
  • 53:03 - 53:05
    in potrošniki.
  • 53:05 - 53:08
    Delavec v zamenjavo za dohodek delodajalcu prodaja svoje delo.
  • 53:08 - 53:11
    Delodajalec v zamenjavo za dohodek prodaja
  • 53:11 - 53:13
    potrošniku svoje proizvodne storitve oziroma dobrine,
  • 53:13 - 53:16
    potrošnik pa ni nič drugega
  • 53:16 - 53:18
    kot delavec ali delodajalec v drugi vlogi,
  • 53:18 - 53:20
    ki troši svoj denar in ga vliva v sistem,
  • 53:20 - 53:23
    da bi se lahko ciklična potrošnja še naprej nadaljevala.
  • 53:23 - 53:25
    Svetovni tržni sistem torej sloni
  • 53:25 - 53:28
    na predpostavki, da bo vselej
  • 53:28 - 53:30
    dovolj povpraševanja,
  • 53:30 - 53:32
    da se bo gibalo dovolj denarja s hitrostjo,
  • 53:32 - 53:35
    ki je potrebna, da se proces potrošnje nadaljuje.
  • 53:35 - 53:37
    Hitreje poteka potrošnja,
  • 53:37 - 53:39
    višja je gospodarska rast,
  • 53:39 - 53:42
    stroj pa se pridno vrti naprej.
  • 53:42 - 53:44
    Čakaj malo,
  • 53:44 - 53:47
    a ni poanta gospodarstva v tem,
  • 53:47 - 53:48
    da gospodari?
  • 53:49 - 53:51
    Mar ni pomen tega izraza osnovan na ohranjanju,
  • 53:51 - 53:55
    na učinkovitosti, na zmanjševanju odpadkov?
  • 53:55 - 53:58
    Kako potem lahko naš sistem, ki zahteva
  • 53:58 - 54:01
    toliko potrošnje, učinkovito ohranja
  • 54:01 - 54:03
    ali s čimerkoli gospodari?
  • 54:03 - 54:05
    Saj to je to - ne gospodari!
  • 54:05 - 54:09
    Namen tržnega sistema je diametralno nasproten
  • 54:09 - 54:11
    od tega, kar naj bi realno gospodarstvo počelo:
  • 54:11 - 54:14
    učinkovito in varčno usmerjalo
  • 54:14 - 54:16
    surovine za proizvodnjo in distribucijo
  • 54:16 - 54:18
    za življenje potrebnih dobrin.
  • 54:18 - 54:21
    Živimo na planetu, ki ima svoj začetek in konec, z omejenimi viri,
  • 54:21 - 54:23
    na katerem je, na primer, nafta, ki jo uporabljamo
  • 54:23 - 54:25
    nastajala na milijone let,
  • 54:25 - 54:29
    na katerem so rudnine nastajale milijarde let.
  • 54:30 - 54:33
    Imeti sistem, ki namenoma spodbuja
  • 54:33 - 54:35
    vse hitrejšo potrošnjo
  • 54:35 - 54:38
    v imenu "gospodarske rasti"
  • 54:38 - 54:42
    je odraz okoljske samomorilske neprištevnosti.
  • 54:42 - 54:45
    Učinkovist se meri v odsotnosti odpadkov.
  • 54:45 - 54:47
    V odsotnosti odpadkov?
  • 54:47 - 54:50
    Ta sistem proizvaja več odpadkov kot vsi sistemi,
  • 54:50 - 54:53
    ki smo jih kdajkoli imeli na tem planetu.
  • 54:53 - 54:56
    Ni je ravni organizacije in sistema,
  • 54:56 - 54:58
    ki ne bi bila v krizi, ki ne bi bila pred izzivi,
  • 54:58 - 55:00
    ki ne bi propadala in bila na tem, da se zruši.
  • 55:00 - 55:03
    Ni je recenzirane znanstvene publikacije,
  • 55:03 - 55:06
    ki bi v zadnjih 30 letih trdila drugače.
  • 55:06 - 55:09
    Vsi življenjski sistemi so v zatonu,
  • 55:09 - 55:11
    enako velja za socialne programe,
  • 55:11 - 55:13
    za dostop do vodnih virov.
  • 55:14 - 55:16
    Imenujte kakršnokoli obliko življenja,
  • 55:16 - 55:17
    ki ne bi bila ogrožena.
  • 55:17 - 55:18
    Ni je.
  • 55:19 - 55:22
    Ni je, kar je nadvse žalostno.
  • 55:22 - 55:25
    Nam pa še niti ni potegnilo, kaj to povzroča.
  • 55:25 - 55:27
    Ne želimo se soočiti z vzrokom.
  • 55:27 - 55:30
    Želimo, da bi bilo tako še naprej. Saj veste, norost se pojavi,
  • 55:30 - 55:32
    ko ponavljamo eno in isto stvar,
  • 55:32 - 55:35
    pa čeprav je jasno, da ne deluje.
  • 55:35 - 55:37
    Pred seboj
  • 55:38 - 55:40
    torej nimamo gospodarskega sistema,
  • 55:40 - 55:44
    drznem si reči, da imamo protigospodarski sistem.
  • 55:45 - 55:47
    [Antiekonomija]
  • 55:47 - 55:49
    Pravijo,
  • 55:49 - 55:51
    da konkurenčni tržni model skuša
  • 55:51 - 55:55
    'ustvariti najboljše možne dobrine za najnižjo možno ceno.
  • 55:56 - 55:59
    To je v svojem bistvu motivacijski pojem,
  • 55:59 - 56:01
    s katerim opravičujemo tekmovanje na trgu,
  • 56:01 - 56:03
    češ da bo to privedlo
  • 56:03 - 56:06
    do proizvodnje dobrin boljše kakovosti.
  • 56:06 - 56:09
    Če bi si naredil mizo,
  • 56:09 - 56:11
    mar si je ne bi naredil
  • 56:11 - 56:13
    iz najboljših in trajnih materialov?
  • 56:13 - 56:16
    Zato, da bi čim dlje trajala.
  • 56:17 - 56:19
    Zakaj bi naredil nekaj zanič,
  • 56:19 - 56:21
    vedoč, da bom nekoč moral narediti še eno,
  • 56:21 - 56:24
    pri tem pa porabiti dodatni material in dodatno energijo?
  • 56:25 - 56:28
    Morda to sicer zveni razumno,
  • 56:28 - 56:30
    a na trgu
  • 56:30 - 56:32
    to ne velja le za nerazumno razmišljanje,
  • 56:32 - 56:34
    ta možnost niti ne obstaja.
  • 56:34 - 56:36
    Tehnično ne moremo izdelati
  • 56:36 - 56:38
    ničesar tako dobro,
  • 56:38 - 56:40
    če želimo obdržati konkurenčno prednost
  • 56:41 - 56:43
    in hočemo, da si potrošnik lahko privošči naše izdelke.
  • 56:43 - 56:46
    Dobesedno vse, kar je ustvarjeno in namenjeno prodaji
  • 56:46 - 56:49
    znotraj svetovnega gospodarstva, je v trenutku, ko je nared,
  • 56:49 - 56:51
    manj vredno,
  • 56:51 - 56:53
    saj je matematično nemogoče
  • 56:53 - 56:56
    proizvesti znanstveno napredne, učinkovite
  • 56:56 - 56:59
    in strateško trajnostne izdelke.
  • 56:59 - 57:01
    To pa zato, ker tržni sistem
  • 57:01 - 57:04
    zahteva 'stroškovno učinkovitost',
  • 57:04 - 57:06
    to je potrebo, da se na vsakem koraku proizvodnje
  • 57:06 - 57:08
    stroški zmanjšajo.
  • 57:08 - 57:10
    To velja za stroške delovne sile,
  • 57:10 - 57:13
    stroške surovin, embalaže in tako naprej.
  • 57:13 - 57:15
    S takšno konkurenčno strategijo seveda poskrbimo,
  • 57:15 - 57:18
    da ljudje kupujejo dobrine od nas
  • 57:18 - 57:21
    in ne od našega tekmeca,
  • 57:21 - 57:23
    ki počne povsem isto
  • 57:23 - 57:26
    in proizvaja konkurenčne in dostopne dobrine.
  • 57:27 - 57:30
    Obstaja izraz za tako neizmerno potraten sistem:
  • 57:30 - 57:34
    neobhodno zastaranje.
  • 57:34 - 57:37
    A to je le del večje težave.
  • 57:38 - 57:41
    Temeljno načelo tržnega gospodarstva,
  • 57:41 - 57:44
    ki ga ne boste našli v nobenem učbeniku,
  • 57:44 - 57:45
    pravi:
  • 57:45 - 57:48
    Ne smemo dovoliti, da bi proizvedli,
  • 57:48 - 57:50
    karkoli bi trajalo dlje, kot je potrebno
  • 57:50 - 57:54
    za vzdrževanje ciklične potrošnje.
  • 57:54 - 57:57
    Po domače povedano, stvari se morajo pokvariti,
  • 57:57 - 58:00
    njihov rok mora po določenem času preteči.
  • 58:01 - 58:04
    Govorimo o 'načrtovanem zastaranju'.
  • 58:04 - 58:08
    Na načrtovanem zastaranju sloni
  • 58:08 - 58:11
    tržna strategija vseh obstoječih proizvajalcev.
  • 58:11 - 58:13
    Le malo bi jih
  • 58:13 - 58:15
    odprto priznalo, da je temu tako,
  • 58:15 - 58:17
    ponavadi to prodajo
  • 58:17 - 58:20
    kot neobhodno zastaranje,
  • 58:20 - 58:23
    pri čemer ne upoštevajo
  • 58:23 - 58:25
    tehnološkega razvoja ali ga celo potlačijo,
  • 58:25 - 58:28
    pa čeprav bi ta omogočil trajnostnejše in dlje trajajoče dobrine.
  • 58:29 - 58:31
    Kot da ne bi bilo dovolj potratno,
  • 58:31 - 58:33
    da sistem ne more dovoliti
  • 58:33 - 58:36
    proizvodnje učinkovitih dobrin, ki bi trajale,
  • 58:36 - 58:38
    načrtovano zastaranje jasno prepoznava,
  • 58:38 - 58:41
    da ciklični potrošnji
  • 58:41 - 58:45
    in s tem tržnemu sistemu škodi,
  • 58:45 - 58:47
    če neka dobrina deluje dlje časa.
  • 58:48 - 58:50
    Z drugimi besedami, trajnostnost izdelkov
  • 58:50 - 58:54
    negativno vpliva na gospodarsko rast,
  • 58:54 - 58:57
    zato se neposredno spodbuja
  • 58:57 - 58:59
    krajšanje življenjske dobe
  • 58:59 - 59:01
    proizvedenih izdelkov.
  • 59:02 - 59:06
    Dejstvo je, da sistem ne more delovati drugače.
  • 59:06 - 59:09
    Dovolj je en sam pogled na poplavo deponij
  • 59:09 - 59:12
    po vsem svetu, da vidimo, kakšen je pravi obraz zastaranja.
  • 59:13 - 59:15
    Proizvedemo na milijone poceni prenosnih telefonov,
  • 59:15 - 59:17
    računalnikov in druge tehnologije,
  • 59:17 - 59:20
    v katerih kipijo dragocene kovine, ki jih je težko pridobiti,
  • 59:20 - 59:22
    kot so zlato, koltan, baker, ...
  • 59:22 - 59:25
    Te sedaj gnijejo v kupih smeti
  • 59:25 - 59:27
    zgolj zaradi zastaranja ali nedelovanja
  • 59:27 - 59:31
    delčka, ki bi ga v drugačni družbi
  • 59:31 - 59:33
    po vsej verjetnosti popravili ali posodobili
  • 59:33 - 59:36
    in tako izdelku podaljšali življenjsko dobo.
  • 59:36 - 59:38
    Naj to zveni še tako učinkovito,
  • 59:38 - 59:41
    še posebej, ker živimo
  • 59:41 - 59:43
    na planetu z omejenim prostorom in z omejenimi viri,
  • 59:43 - 59:48
    bi to bilo na trgu povsem neučinkovito.
  • 59:48 - 59:49
    V enem stavku:
  • 59:49 - 59:52
    Učinkovitost, trajnostnost, ohranjanje
  • 59:52 - 59:56
    so sovražniki našega gospodarskega sistema.
  • 59:56 - 59:59
    Zato moramo fizične dobrine
  • 59:59 - 60:01
    nenehno proizvajati
  • 60:01 - 60:03
    ne glede na okoljski učinek.
  • 60:04 - 60:07
    Tudi storitveni sektor temelji na isti predpostavki.
  • 60:08 - 60:10
    Dejstvo je, da v reševanju težav,
  • 60:10 - 60:13
    za katere ponujamo storitve,
  • 60:13 - 60:15
    ni denarne koristi.
  • 60:15 - 60:16
    Zadnja stvar,
  • 60:16 - 60:19
    ki si je zdravstvo želi, je,
  • 60:19 - 60:22
    da bi se pozdravilo bolezni, kot so rak,
  • 60:22 - 60:27
    saj bi bilo potem ob delovna mesta in bilijonske prihodke.
  • 60:27 - 60:28
    Ko smo že pri tem:
  • 60:29 - 60:32
    Za naš sistem sta kriminal in terorizem nekaj dobrega!
  • 60:32 - 60:34
    Vsaj gospodarsko gledano,
  • 60:34 - 60:36
    saj ima policija delo
  • 60:36 - 60:39
    in ustvarja dobrine visoke vrednosti na področju varstva,
  • 60:39 - 60:41
    da vrednosti zaporov, ki so v zasebni lastni,
  • 60:41 - 60:44
    zaradi dobička, niti ne omenjamo.
  • 60:44 - 60:45
    Kaj pa vojna?
  • 60:46 - 60:49
    Ameriška vojna industrija prinaša velik del BDP
  • 60:49 - 60:52
    in predstavlja eno najbolj dobičkonosnih industrij,
  • 60:52 - 60:55
    proizvaja pa orožje, ki prinaša smrt in uničenje.
  • 60:55 - 60:58
    Gre za industrijo, ki najbolj uživa, ko vrže nekaj v zrak,
  • 60:58 - 61:01
    zato da lahko potem isto za dobiček na novo zgradijo.
  • 61:01 - 61:04
    To smo videli pri milijardnih pogodbah,
  • 61:04 - 61:06
    ki so nam padle v naročje zaradi vojne v Iraku.
  • 61:07 - 61:09
    Bistvo je, da so se socialno negativni pojavi
  • 61:09 - 61:11
    v naši družbi prelevili
  • 61:11 - 61:14
    v pozitivne in dobro nagrajene posle,
  • 61:14 - 61:17
    zato je kakršnokoli zanimanje za rešitev težav
  • 61:17 - 61:20
    ali za trajnostno okolje in ohranjanje okolja
  • 61:20 - 61:25
    po svoji naravi v nasprotju z ohranjanjem gospodarstva.
  • 61:26 - 61:27
    Prav zato vsakokrat,
  • 61:27 - 61:31
    ko ima neka država višji BDP,
  • 61:31 - 61:33
    pride do bodisi resničnega bodisi zrežiranega
  • 61:33 - 61:35
    porasta potreb.
  • 61:35 - 61:39
    Potrebe pa imajo svoje korenine v neučinkovitosti.
  • 61:39 - 61:44
    Zato večje potrebe povzročajo večjo neučinkovitost.
  • 61:45 - 61:47
    [Motnja vrednostnega sistema]
  • 61:48 - 61:49
    Ameriške sanje so pognale
  • 61:49 - 61:51
    iz nebrzdanega potrošništva.
  • 61:51 - 61:53
    Zrasle so na dejstvu,
  • 61:53 - 61:55
    da so nas prevladujoča sredstva javnega obveščanja
  • 61:55 - 61:57
    in še posebej oglaševalska podjetja -
  • 61:57 - 62:00
    torej podjetja, ki živijo od nenehne rasti -
  • 62:00 - 62:03
    prepričala (in večini Američanov in ljudi po svetu
  • 62:03 - 62:06
    povsem oprala možgane),
  • 62:06 - 62:09
    češ da potrebujemo toliko in toliko materialnih dobrin
  • 62:09 - 62:11
    in možnost, da do neskončnosti pridobivamo nove dobrine,
  • 62:11 - 62:14
    da bi bili srečni.
  • 62:14 - 62:16
    To pa preprosto ni res.
  • 62:16 - 62:20
    Zakaj potem ljudje še naprej kupujejo,
  • 62:20 - 62:22
    pa čeprav tem početjem
  • 62:22 - 62:25
    sistematično uničujejo okolje?
  • 62:25 - 62:28
    Zaradi navadnega vedenjskega pogojevanja.
  • 62:28 - 62:32
    Preprosto v organizem vnesemo informacijo o pogojevanju,
  • 62:32 - 62:36
    in že dobimo želeno obnašanje
  • 62:36 - 62:38
    ali dosežemo cilje.
  • 62:38 - 62:41
    Pri tem se lahko zanesejo na vse tehnološke vire,
  • 62:41 - 62:43
    hvalisajo se, kako jim uspe
  • 62:43 - 62:44
    prodreti v otroški um,
  • 62:44 - 62:47
    in že se otroci na podlagi slišanega
  • 62:47 - 62:49
    navajajo na oglaševano blagovno znamko.
  • 62:49 - 62:52
    Potem postane jasno,
  • 62:52 - 62:53
    zakaj so ljudje takšni butlji.
  • 62:53 - 62:55
    Ker so nas naučili, da smo takšni.
  • 62:55 - 62:59
    Gre za motnjo vrednostnega sistema.
  • 62:59 - 63:02
    Če hočete dokaz o tem,
  • 63:02 - 63:03
    kako gnetljiv je človeški um,
  • 63:03 - 63:06
    kako vodljive so človeške misli,
  • 63:06 - 63:08
    kako preprosto je
  • 63:08 - 63:10
    ljudi navaditi in usmerjati
  • 63:10 - 63:13
    z okoljskimi dražljaji
  • 63:13 - 63:15
    in z njihovim ponavljanjem,
  • 63:15 - 63:18
    ga najdete v svetu komercialnega oglaševanja.
  • 63:18 - 63:21
    Ne morete se načuditi,
  • 63:21 - 63:23
    kako oprane možgane imajo
  • 63:24 - 63:27
    programirani roboti, znani tudi pod imenom potrošniki,
  • 63:28 - 63:29
    ki stopicajo po ulicah,
  • 63:29 - 63:33
    potem pa vstopijo v trgovino in zapravijo
  • 63:33 - 63:36
    na primer 4.000 dolarjev za torbico,
  • 63:36 - 63:38
    ki so jo najbrž za 10 dolarjev proizvedli
  • 63:38 - 63:40
    v neki potilnici na tujem.
  • 63:40 - 63:43
    In to zgolj zaradi statusa,
  • 63:43 - 63:46
    ki naj bi ga neka znamka imela v naši kulturi.
  • 63:46 - 63:48
    Nekdaj v skupnost usmerjene stare navade,
  • 63:48 - 63:52
    ki so poglabljale zaupanje do družbe in njeno povezanost,
  • 63:52 - 63:55
    so danes talke nakupovalnih materialističnih vrednot,
  • 63:55 - 63:57
    zaradi katerih danes vsako leto nekajkrat
  • 63:57 - 64:01
    izmenjamo kup neuporabne krame.
  • 64:01 - 64:04
    Morda nam ni jasno, zakaj ima danes toliko ljudi
  • 64:04 - 64:06
    potrebo po nakupovanju,
  • 64:06 - 64:09
    čeprav je očitno, da so bili od malega vzgajani,
  • 64:09 - 64:11
    da so materialne dobrine tiste,
  • 64:11 - 64:15
    ki pokažejo, kakšen status imamo v družini in med prijatelji.
  • 64:15 - 64:18
    Dejstvo je, da vsaka družba temelji
  • 64:18 - 64:20
    na vrednotah, ki podpirajo njeno delovanje.
  • 64:20 - 64:23
    Naša družba, takšna kot je,
  • 64:23 - 64:25
    lahko deluje le, če ima podporo v vrednotah,
  • 64:25 - 64:28
    če te podpirajo očitno potrošnjo,
  • 64:28 - 64:31
    ki je potrebna za obstoj tržnega sistema.
  • 64:31 - 64:34
    Pred 75 leti in med prvo svetovno vojno
  • 64:34 - 64:37
    je bila v Ameriki poraba na osebo
  • 64:37 - 64:38
    polovico manjša od današnje.
  • 64:39 - 64:41
    Današnja potrošna kultura
  • 64:41 - 64:43
    nam je bila vsiljena,
  • 64:43 - 64:46
    ker obstaja velika potreba
  • 64:46 - 64:48
    po čim večji potrošnji.
  • 64:48 - 64:51
    To je tudi razlog, zakaj večina podjetij
  • 64:52 - 64:55
    porabi več denarja za oglaševanje
  • 64:55 - 64:57
    kot za razvoj in proizvodnjo izdelka.
  • 64:57 - 65:01
    Vsi marljivo delajo, da bi pri nas ustvarili lažno potrebo.
  • 65:02 - 65:05
    Pa še deluje.
  • 65:05 - 65:07
    [“Ekonomisti”]
  • 65:08 - 65:12
    Veste, ekonomisti pravzaprav niso ekonomisti.
  • 65:12 - 65:14
    So le propagandisti vrednosti denarja.
  • 65:14 - 65:16
    Ugotovili boste, da gre pri njihovih modelih
  • 65:16 - 65:18
    v bistvu le za simbolične izmenjave,
  • 65:18 - 65:21
    ki koristijo
  • 65:22 - 65:24
    eni strani ali pa obema ali pa bogsigavedikomu,
  • 65:24 - 65:26
    v resnici pa so povsem skregani
  • 65:26 - 65:28
    z resničnim svetom reprodukcije.
  • 65:28 - 65:32
    Morda ste že slišali za naslednji primer.
  • 65:32 - 65:35
    Neki starec v Ohiu ni plačal računa za elektriko,
  • 65:35 - 65:38
    elektrogospodarstvo mu je odklopilo elektriko, in je umrl.
  • 65:38 - 65:40
    Elektriko so odklopili,
  • 65:40 - 65:41
    ker jim dobava elektrike ne bi prinašala dobička,
  • 65:41 - 65:44
    saj ni plačal računa.
  • 65:45 - 65:46
    Mislite, da so ravnali prav?
  • 65:46 - 65:48
    Za to, kar se je zgodilo, pa ni odgovorno
  • 65:48 - 65:50
    elektrogospodarstvo, ki je odklopilo elektriko,
  • 65:51 - 65:54
    temveč njegovi sosedje, prijatelji,
  • 65:54 - 65:55
    znanci in sodelavci,
  • 65:55 - 65:57
    ki niso bili dovolj usmiljeni,
  • 65:57 - 65:59
    da bi mu pomagali
  • 65:59 - 66:01
    plačati račun za elektriko.
  • 66:01 - 66:03
    HMMMMMM ...
  • 66:03 - 66:04
    Sem prav slišal?
  • 66:04 - 66:06
    Ali je res rekel, da so za smrt tega človeka,
  • 66:06 - 66:08
    do katere je prišlo, ker ni imel denarja,
  • 66:08 - 66:09
    odgovorni
  • 66:09 - 66:11
    drugi ljudje,
  • 66:11 - 66:13
    da je to vprašanje dobrodelnosti?
  • 66:14 - 66:15
    Potem pa bomo potrebovali
  • 66:15 - 66:18
    oglasne informativne oddaje,
  • 66:18 - 66:22
    v trgovinah bomo zbirali prostovoljne prispevke,
  • 66:22 - 66:24
    v kozarcih za vlaganje pa kovance za dober namen
  • 66:24 - 66:26
    za milijardo ljudi, ki v tem trenutku
  • 66:26 - 66:28
    na našem planetu umira od lakote.
  • 66:28 - 66:32
    Vse to zaradi sistema, ki ga promovira Milton Friedman.
  • 66:33 - 66:35
    Vseeno, ali imamo opravka s filozofijo
  • 66:35 - 66:37
    Miltona Friedmana, F. A. Hyacka,
  • 66:37 - 66:39
    Johna Maynarda Keynsa, Ludwiga von Misesa
  • 66:39 - 66:42
    ali drugih pomembnih tržnih ekonomistov,
  • 66:42 - 66:43
    osnovna logika ostaja ista
  • 66:43 - 66:46
    in se ne premakne od denarnega zaporedja.
  • 66:46 - 66:48
    To je kot religija.
  • 66:48 - 66:50
    Analize potrošnje, stabilizacijske politike,
  • 66:50 - 66:53
    javnofinančni primanjkljaj, svetovno povpraševanje, ...
  • 66:53 - 66:56
    Sami izrazi, ki so sami sebi namen,
  • 66:56 - 66:59
    s katerimi želimo osmisliti govorjenje,
  • 66:59 - 67:03
    iz katerega samodejno izločimo
  • 67:03 - 67:07
    splošne človeške potrebe, naravne vire
  • 67:07 - 67:09
    in vsakršno obliko fizičnega življenja, ki podpira učinkovitost.
  • 67:09 - 67:12
    Vse to nadomesti predstava, da bodo ljudje,
  • 67:12 - 67:14
    ki se prerivajo za dobiček,
  • 67:14 - 67:17
    pri čemer jih vodijo ozki, vase osredotočeni interesi,
  • 67:18 - 67:22
    pričarali trajnostno, zdravo, uravnoteženo družbo.
  • 67:22 - 67:25
    V vsej tej teoriji, v vsej tej doktrini
  • 67:25 - 67:27
    ni ene same življenjske koordinate.
  • 67:27 - 67:28
    Pa kaj počnejo?
  • 67:28 - 67:32
    Sledijo denarnim zaporedjem.
  • 67:32 - 67:35
    To je vse, sledijo denarnim zaporedjem
  • 67:35 - 67:39
    na podlagi predpostavk o tem, kaj je dejansko pomembno.
  • 67:39 - 67:41
    Prvič, nobene življenjske koordinate ni.
  • 67:41 - 67:43
    Kakšne koordinate?
  • 67:43 - 67:46
    Drugič, vsem deležnikom je zgolj
  • 67:46 - 67:49
    do samodejnega povečanja lastne prednosti pred drugimi.
  • 67:49 - 67:51
    To pomeni, da mislijo le nase
  • 67:51 - 67:53
    in na to, kako bi zase iz vsega največ potegnili.
  • 67:53 - 67:57
    Vodilno načelo razumskosti je
  • 67:57 - 67:59
    samodejno povečanje izbire,
  • 68:00 - 68:03
    njih pa zanima zgolj, kako bi samodejno povečali
  • 68:03 - 68:05
    denar ali dobrine.
  • 68:05 - 68:08
    Kaj imajo s tem opraviti družbeni odnosi?
  • 68:08 - 68:11
    Nič, razen če jih ne zamenjamo za samodejno povečevanje.
  • 68:11 - 68:14
    Kaj pa naravni viri?
  • 68:14 - 68:17
    Tudi nič, tu so, da jih izkoriščamo.
  • 68:17 - 68:22
    Kaj pa družina, kako lahko ta preživi?
  • 68:22 - 68:24
    Saj ne. Če hočejo kaj kupiti,
  • 68:24 - 68:27
    morajo imeti denar.
  • 68:27 - 68:28
    Mar ne velja, da bi moralo gospodarstvo
  • 68:28 - 68:30
    naslavljati človeške potrebe?
  • 68:30 - 68:35
    Mar ne temelji vse na tem?
  • 68:35 - 68:38
    Saj res, v vašem besednjaku ni "potreb".
  • 68:38 - 68:41
    Pretopili ste jih v "hotenja".
  • 68:41 - 68:43
    Kaj pa so hotenja? To pomeni,
  • 68:43 - 68:46
    da z denarjem, ki ga imamo, hočemo nekaj kupiti.
  • 68:46 - 68:48
    No, če pa je to to,
  • 68:48 - 68:50
    potem to nima zveze s potrebami.
  • 68:50 - 68:52
    Morda nekdo ne povprašuje po denarju,
  • 68:52 - 68:55
    obenem pa resnično potrebuje vodo.
  • 68:55 - 68:59
    Morda po potrebuje denar, ker hoče zlat pokrov za straniščno školjko.
  • 68:59 - 69:00
    In kam gre potem vse?
  • 69:01 - 69:02
    V zlat straniščni pokrov.
  • 69:02 - 69:04
    In temu pravite ekonomija?
  • 69:04 - 69:07
    Ko malo razmišljaš o tem,
  • 69:07 - 69:10
    spoznaš, da je to najbolj bizarna zabloda,
  • 69:10 - 69:13
    odkar je človek zmožen misliti.
  • 69:14 - 69:16
    [Denarni sistem]
  • 69:16 - 69:20
    Doslej smo se posvečali tržnemu sistemu.
  • 69:20 - 69:22
    Ta pa predstavlja le polovico
  • 69:22 - 69:25
    svetovnega gospodarskega modela.
  • 69:25 - 69:28
    Druga polovica sestoji iz denarnega sistema.
  • 69:28 - 69:31
    Pri tržnem sistemu gre za interakcijo med ljudmi,
  • 69:31 - 69:34
    ki se v želji po dobičku podijo
  • 69:34 - 69:36
    po lestvici dela, proizvodnje in distribucije.
  • 69:36 - 69:40
    Denarni sistem pa temelji na politikah,
  • 69:40 - 69:42
    ki so jih določile finančne institucije.
  • 69:42 - 69:44
    Te med drugim ustvarjajo pogoje
  • 69:44 - 69:46
    za tržni sistem.
  • 69:46 - 69:49
    Sem sodijo pogosto slišani izrazi,
  • 69:49 - 69:52
    kot so obrestna mera, posojila, dolg, denarna ponudba,
  • 69:52 - 69:55
    inflacija in tako naprej.
  • 69:55 - 69:57
    Medtem, ko vas bo morda zagrabilo, da bi si pulili lase
  • 69:57 - 70:00
    zaradi oslarij, ki jih izustijo denarni ekonomisti, kot so:
  • 70:00 - 70:04
    S skromnimi preventivnimi ukrepi lahko preprečimo
  • 70:04 - 70:08
    poznejšo potrebo po podrastičnejših ukrepih,
  • 70:08 - 70:10
    je v svoji naravi in po svojem učinku
  • 70:10 - 70:12
    ta sistem pravzaprav nadvse preprost.
  • 70:13 - 70:14
    Ameriško gospodarstvo,
  • 70:14 - 70:16
    pravzaprav svetovno gospodarstvo,
  • 70:16 - 70:18
    določa troje:
  • 70:18 - 70:19
    bančništvo obveznih rezerv,
  • 70:19 - 70:22
    dejstvo, da lahko banke tiskajo denar iz nič,
  • 70:22 - 70:24
    in obrestne obresti.
  • 70:24 - 70:27
    Ko si sposodimo denar, moramo vrniti več,
  • 70:27 - 70:30
    kot smo si sposodili. To pomeni,
  • 70:30 - 70:33
    da moramo denar ustvariti iz nič,
  • 70:33 - 70:37
    za vzdrževanje tega pa moramo ustvariti še več denarja.
  • 70:37 - 70:39
    Živimo v modelu neskončne rasti.
  • 70:39 - 70:43
    Gospodarski model, v katerem živimo, temelji na Ponzijevi shemi.
  • 70:43 - 70:45
    Nič ne raste v nedogled.
  • 70:46 - 70:47
    To preprosto ni možno.
  • 70:47 - 70:49
    Kot je zapisal znani psiholog James Hillman:
  • 70:49 - 70:51
    Po določeni starosti v človekovem telesu rastejo
  • 70:51 - 70:53
    le še rakove celice.
  • 70:54 - 70:56
    Ne gre le za količine denarja, ki morajo nenehno naraščati,
  • 70:56 - 70:57
    gre tudi za količino potrošnikov.
  • 70:57 - 71:00
    Potrošnikov, ki si bodo izposojali denar po obrestni meri,
  • 71:00 - 71:03
    da bi ustvarili več denarja.
  • 71:03 - 71:05
    To na planetu z omejitvami ni mogoče.
  • 71:05 - 71:08
    Ljudje so zgolj sredstva za ustvarjanje denarja,
  • 71:08 - 71:10
    ki mora ustvariti še več denarja,
  • 71:10 - 71:12
    da se nam ne bo celotna zadeva sesula.
  • 71:12 - 71:15
    Prav to se dogaja v tem trenutku.
  • 71:15 - 71:18
    O denarnem sistemu morate vedeti
  • 71:18 - 71:20
    le dvoje.
  • 71:20 - 71:23
    Prvič, ves denar izvira iz dolga.
  • 71:23 - 71:26
    Denar je skozi denar izražen dolg,
  • 71:26 - 71:28
    pa najsi je nastal iz državnih obveznic,
  • 71:28 - 71:31
    posojil za izgradnjo družinske hiše ali kreditnih kartic.
  • 71:31 - 71:33
    Če bi morali v tem trenutku
  • 71:33 - 71:35
    izplačati ves neporavnani dolg,
  • 71:35 - 71:39
    ne bi bilo v denarnem obtoku niti dolarja več.
  • 71:39 - 71:44
    Drugič, obresti so zaračunane na praktično vsa izdana posojila.
  • 71:44 - 71:46
    Denarja, potrebnega za izplačilo obresti,
  • 71:46 - 71:49
    v denarni ponudbi nedvomno ni.
  • 71:49 - 71:52
    Iz posojil se oblikujejo le glavnice,
  • 71:52 - 71:55
    glavnice pa predstavljajo denarno ponudbo.
  • 71:55 - 71:58
    Če bi torej morali v tem trenutku poplačati vse dolgove
  • 71:58 - 72:01
    in če v obtoku ne bi bilo niti dolarja več,
  • 72:01 - 72:04
    bi še vedno dolgovali ogromno denarja,
  • 72:05 - 72:10
    ki pa ga ne moremo odplačati, ker ne obstaja.
  • 72:11 - 72:15
    Posledično se ne moremo izogniti
  • 72:15 - 72:16
    inflaciji
  • 72:16 - 72:18
    in stečaju.
  • 72:18 - 72:22
    Inflacija je zgodovinski trend,
  • 72:22 - 72:23
    ki ga danes zasledimo v praktično vseh državah.
  • 72:23 - 72:25
    Zlahka jo povežemo z vzrokom zanjo,
  • 72:25 - 72:28
    ta pa je, da se nenehno povečuje denarna ponudba,
  • 72:29 - 72:30
    ki jo potrebujemo,
  • 72:30 - 72:34
    da bi z njo krili stroške obresti in da bi sistem ohranili pri življenju.
  • 72:34 - 72:36
    Stečaj prevzame obliko
  • 72:36 - 72:39
    dolžniškega kolapsa.
  • 72:39 - 72:42
    Propad je neizbežen
  • 72:42 - 72:44
    pri posameznih ljudeh, podjetjih ali državah,
  • 72:44 - 72:47
    ko ti ne zmorejo več
  • 72:47 - 72:49
    plačevati obresti.
  • 72:50 - 72:52
    Vse to pa ima tudi svetlo plat.
  • 72:52 - 72:56
    No, vsaj za tržni sistem.
  • 72:56 - 72:59
    Dolg ustvarja pritisk.
  • 72:59 - 73:01
    Zaradi dolga ljudje morajo zaslužiti svojo plačo.
  • 73:01 - 73:04
    Če je nekdo zadolžen, bo bolj pripravljen delati za nižjo plačo,
  • 73:04 - 73:06
    kot nekdo, ki ni.
  • 73:06 - 73:08
    Tako postane poceni blago,
  • 73:08 - 73:11
    za kapitalske družbe pa je krasno, če obstajajo ljudje,
  • 73:11 - 73:14
    ki so finančno nemobilni.
  • 73:14 - 73:18
    Podobno velja za cele države!
  • 73:18 - 73:21
    Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad,
  • 73:21 - 73:23
    ki večinoma delujeta kot pooblaščenca
  • 73:23 - 73:26
    mednarodnih korporacijskih interesov,
  • 73:26 - 73:28
    ponujata državam v težavah ogromna posojila
  • 73:28 - 73:30
    z visokimi obrestnimi merami.
  • 73:30 - 73:32
    Ko se te države znajdejo na točki,
  • 73:32 - 73:34
    ko posojil ne zmorejo več odplačevati,
  • 73:34 - 73:36
    morajo uvesti varčevalne ukrepe,
  • 73:36 - 73:37
    multinacionalke pa se prikradejo skozi zadnja vrata,
  • 73:38 - 73:41
    odprejo izkoriščevalske proizvodne obrate in poberejo naravne vire.
  • 73:41 - 73:45
    To vam je tržna učinkovitost.
  • 73:45 - 73:47
    To pa ni vse!
  • 73:47 - 73:48
    Obstaja namreč edinstveni križanec
  • 73:48 - 73:51
    med denarnim in tržim sistemom,
  • 73:51 - 73:53
    ki so ga poimenovali borza,
  • 73:53 - 73:56
    ki, namesto da bi kaj proizvajala,
  • 73:56 - 73:59
    kupuje in prodaja denar.
  • 74:00 - 74:02
    Veste, kaj počnejo z dolgovi?
  • 74:02 - 74:05
    Tako je: trgujejo z njimi.
  • 74:05 - 74:09
    Kupujejo in prodajajo dolgove za dobiček.
  • 74:09 - 74:11
    Od poslov kreditnih zamenjav,
  • 74:11 - 74:14
    obveznosti lombardnih posojil za potrošniški dolg,
  • 74:14 - 74:16
    do zapletenih shem izvedenih finančnih instrumentov,
  • 74:16 - 74:19
    s katerimi se prikrije dolg celih držav,
  • 74:19 - 74:20
    kot se je zgodilo v primeru skrivnega sodelovanja
  • 74:20 - 74:23
    med investicijsko banko Goldman Sachs in Grčijo,
  • 74:23 - 74:26
    zaradi česar je skorajda propadlo celotno evropsko gospodarstvo.
  • 74:26 - 74:29
    Ko torej govorimo o borzi in o Wall Streetu,
  • 74:29 - 74:32
    se znajdemo pred doslej neznano ravnijo norosti,
  • 74:32 - 74:35
    ki se je porodila iz denarnega zaporedja vrednosti.
  • 74:36 - 74:37
    Vse, kar morate vedeti o borzi,
  • 74:37 - 74:40
    je bilo pred nekaj leti
  • 74:41 - 74:42
    objavljeno v uvodniku časopisa Wall Street Journal
  • 74:42 - 74:45
    z naslovom "Nauki vlagatelja z možgansko poškodbo".
  • 74:45 - 74:48
    Uvodnik razloži,
  • 74:48 - 74:50
    zakaj so ljudje z manjšimi možganskimi poškodbami
  • 74:50 - 74:52
    uspešnejši vlagatelji kot ljudje,
  • 74:52 - 74:55
    katerih možgani normalno delujejo.
  • 74:55 - 74:57
    Zakaj? Zato ker osebe z manjšo možgansko poškodbo
  • 74:57 - 74:59
    ne čutijo nikakršne empatije.
  • 74:59 - 75:02
    To je ključ vsega. Če ne čudijo empatije,
  • 75:02 - 75:04
    bodo uspešni vlagatelji,
  • 75:04 - 75:09
    saj tudi Wall Street vzgaja ljudi, ki nimajo empatije.
  • 75:09 - 75:11
    Ti gredo na borzo, se odločajo,
  • 75:11 - 75:14
    kupčujejo, ne da bi z obžalovanjem
  • 75:14 - 75:17
    pomislili, da to, kar počnejo,
  • 75:17 - 75:19
    lahko vpliva na sočloveka.
  • 75:19 - 75:21
    Tako vzgajajo prave robote.
  • 75:21 - 75:24
    Ljudi brez duše.
  • 75:24 - 75:27
    Ker jih danes ne želijo več plačevati,
  • 75:27 - 75:29
    zdaj razvijajo prave, resnične robote,
  • 75:29 - 75:31
    prave algoritmične borzne posrednike.
  • 75:31 - 75:34
    Znani škandal zaradi poslovanja investicijske banke Goldman Sachs:
  • 75:34 - 75:37
    Poleg newyorške borze so postavili računalnik.
  • 75:38 - 75:40
    Ta naj bi ustvarjal ponudbe in povpraševanje
  • 75:41 - 75:43
    na podlagi vedenja o velikih transakcijah
  • 75:43 - 75:46
    in naj bi potem napadel z obsežnimi naročili,
  • 75:46 - 75:47
    ki borzo oskubijo
  • 75:47 - 75:50
    do zadnjega centa.
  • 75:50 - 75:52
    Kod da bi cel dan le preštevali denar.
  • 75:52 - 75:55
    V zadnjem letu jim celo četrtletje,
  • 75:55 - 75:58
    celih 30 ali 60 dni zaporedoma ni šlo niti en dan nič narobe,
  • 75:58 - 76:00
    vsak dan pa so zaslužili milijone dolarjev?
  • 76:00 - 76:04
    To je statistično nemogoče!
  • 76:04 - 76:06
    Ko sem delal na Wall Streetu,
  • 76:06 - 76:08
    se je vedno podkupovalo naslednjega v hierarhiji.
  • 76:08 - 76:12
    Borzni posredniki so podmazali svojega šefa,
  • 76:12 - 76:15
    ta regionalnega vodjo prodaje.
  • 76:15 - 76:17
    Regionalni vodja prodaje
  • 76:17 - 76:19
    je podkupil državnega vodjo prodaje.
  • 76:19 - 76:20
    To vedo vsi. Tako se dela.
  • 76:20 - 76:24
    In kdo je na borzi dobil najvišjo božičnico?
  • 76:24 - 76:26
    Tisti, ki je moral poskrbeti, da je bilo vse v skladu s predpisi.
  • 76:26 - 76:29
    Ta sedi na svojem delovnem mestu ves dan.
  • 76:29 - 76:30
    Njegova naloga naj bi bila poskrbeti,
  • 76:30 - 76:32
    da prodaje ne potekajo brez kritja
  • 76:32 - 76:34
    in da vsi delujejo 'skladno' s predpisi.
  • 76:34 - 76:36
    Valjda!
  • 76:36 - 76:38
    Deluješ tako skladno s predpisi,
  • 76:38 - 76:41
    kolikor lahko podkupiš odgovornega za to.
  • 76:41 - 76:43
    Kdaj se je goljufija prelevila v sistem?
  • 76:43 - 76:45
    Danes ni le stranski proizvod.
  • 76:45 - 76:46
    Postala je sistem.
  • 76:46 - 76:49
    Nekako tako kot pri tistem vicu Woodyja Allena:
  • 76:49 - 76:52
    Gospod doktor, brat misli, da je piščanec.
  • 76:52 - 76:54
    Naj vzame tableto,
  • 76:54 - 76:56
    pa bo pozdravljen.
  • 76:56 - 76:57
    Ne razumete, gospod doktor.
  • 76:57 - 76:59
    Jajca potrebujemo!
  • 76:59 - 77:00
    Jasno?
  • 77:01 - 77:03
    Tako banke med seboj trgujejo
  • 77:03 - 77:05
    z lažnimi terjatvami,
  • 77:05 - 77:06
    da bodo zaračunale provizije,
  • 77:06 - 77:07
    da bodo ustvarile dovolj za nagrade.
  • 77:07 - 77:11
    Tako je nastal stroj za proizvodnjo rasti BDP
  • 77:11 - 77:14
    ameriškega gospodarstva.
  • 77:14 - 77:17
    Čeprav v glavnem trgujejo z lažnimi terjatvami,
  • 77:17 - 77:20
    upanja, da bodo te izplačane, ni.
  • 77:20 - 77:23
    Obdelujejo, ustvarjajo in dodatno listinijo prazen nič.
  • 77:23 - 77:26
    Če na prtiček napišem 20 milijard USD
  • 77:26 - 77:28
    in to prodam banki J. P. Morgan,
  • 77:29 - 77:32
    ta pa na svoj prtiček napiše 20 milijard USD,
  • 77:32 - 77:34
    nakar si zamenjava prtička,
  • 77:34 - 77:38
    si bova oba izplačala četrtino 1-odstotne provizije,
  • 77:38 - 77:40
    in že sva si prislužila konkretno božičnico.
  • 77:40 - 77:43
    Oba sva knjižila prtiček z 20 milijardami USD,
  • 77:43 - 77:47
    ki je tako ali tako brez vrednosti,
  • 77:47 - 77:50
    saj sistem ne more več absorbirati lažnih prtičkov.
  • 77:50 - 77:53
    Bova pač šla do vlade,
  • 77:53 - 77:55
    da naju reši iz zagate.
  • 77:55 - 77:58
    Zaradi Wall Streeta in zaradi trga vrednostnih papirjev
  • 77:58 - 78:01
    danes govorimo o odprtih lažnih terjatvah,
  • 78:01 - 78:04
    ki jih poznamo kot izvedene finančne instrumente,
  • 78:04 - 78:06
    v višini najmanj 700 bilijonov dolarjev.
  • 78:06 - 78:08
    Pravi kolaps je še pred vrati.
  • 78:08 - 78:10
    Gre za vrednost, ki za več kot desetkrat
  • 78:10 - 78:12
    presega bruto domači proizvod
  • 78:12 - 78:14
    celega planeta.
  • 78:14 - 78:16
    Doslej smo bili priča reševanju
  • 78:16 - 78:18
    velikih korporacij in bank s strani vlad,
  • 78:19 - 78:21
    ki so si, naravnost smešno,
  • 78:21 - 78:22
    ta denar izposodile prav od bank.
  • 78:23 - 78:26
    Zdaj so na vrsti za reševanje že cele države,
  • 78:26 - 78:28
    ki jih s pomočjo mednarodnih bank
  • 78:28 - 78:30
    rešujejo združbe držav.
  • 78:31 - 78:34
    Kako pa se lahko reši planet?
  • 78:34 - 78:38
    Ni je države, ki se ne bi kopala v dolgovih.
  • 78:39 - 78:42
    Nezmožnost držav, da bi odplačevale svoje dolgove, ki smo ji priča,
  • 78:42 - 78:46
    je, če se držimo matematičnih pravil, zgolj začetek.
  • 78:46 - 78:49
    Ocenili so, da bi morali v ZDA
  • 78:49 - 78:53
    davek na prihodek dvigniti za 65 % na osebo,
  • 78:53 - 78:57
    da bi lahko v bližnji prihodnosti pokrili obresti.
  • 78:57 - 79:00
    Ekonomisti napovedujejo, da bo v nekaj desetletjih
  • 79:01 - 79:05
    šlo v stečaj 60 % držav na tem svetu.
  • 79:06 - 79:09
    Samo trenutek, razčistimo to!
  • 79:09 - 79:12
    Ves svet gre v stečaj,
  • 79:12 - 79:14
    karkoli, za vraga, že to pomeni,
  • 79:14 - 79:16
    zaradi nekega dolga,
  • 79:16 - 79:19
    ki v fizični stvarnosti sploh ne obstaja!
  • 79:20 - 79:22
    Vse je le igrica, ki smo si jo izmislili,
  • 79:22 - 79:26
    zdaj pa je zaradi nje ogrožena
  • 79:26 - 79:28
    dobrobit milijard in milijard ljudi.
  • 79:28 - 79:32
    Armada odpuščenih delavcev, šotorska naselja dodatno poglabljajo revščino.
  • 79:32 - 79:36
    Zaradi varčevalnih ukrepov zapirajo šole.
  • 79:36 - 79:40
    Otroci trpijo lakoto, družine občutijo pomanjkanje -
  • 79:40 - 79:44
    vse zaradi do potankosti izdelane izmišljotine.
  • 79:44 - 79:47
    Pa kaj smo prfuknjeni ali kaj?
  • 79:49 - 79:51
    Kva dogaja! Mars, ej.
  • 79:51 - 79:53
    Daj, pomagaj bracu!
  • 79:55 - 79:57
    Odrasti že enkrat, mulc.
  • 80:04 - 80:06
    Saturn! Kako si kaj?
  • 80:07 - 80:09
    Se spomniš tiste bejbe v oblaku,
  • 80:09 - 80:10
    ki sem ti jo predstavil pred časom?
  • 80:12 - 80:13
    Poslušaj, Zemlja.
  • 80:13 - 80:15
    Dovolj te imamo.
  • 80:16 - 80:18
    Dali smo ti vse in vse si zapravila.
  • 80:19 - 80:21
    Virov imaš dovolj in to dobro veš.
  • 80:21 - 80:23
    Zdaj pa odrasti že enkrat,
  • 80:23 - 80:25
    nauči se odgovornosti, madona.
  • 80:25 - 80:27
    Zaradi tebe je tvoja mati kot kup nesreče.
  • 80:33 - 80:34
    Zdaj si na svojem, znajdi se.
  • 80:35 - 80:37
    Itak.
  • 80:43 - 80:45
    [Javno zdravje]
  • 80:46 - 80:48
    Če upoštevamo vse navedeno,
  • 80:48 - 80:51
    začenši z napravo potrate, znano tudi kot tržni sistem,
  • 80:51 - 80:54
    vse tja do naprave dolga, znane tudi kot denarni sistem,
  • 80:54 - 80:57
    ki skupaj oblikujeta denarno-tržni model,
  • 80:57 - 81:00
    ki opredeljuje svetovno gospodarstvo,
  • 81:00 - 81:03
    napravi, združeni v celoto,
  • 81:03 - 81:05
    povzročata naslednjo posledico:
  • 81:06 - 81:07
    neenakost.
  • 81:08 - 81:11
    Ta se kaže v tem, da tržni sistem, ki vzpostavlja
  • 81:11 - 81:15
    naravno težnjo po monopolu in združevanju moči,
  • 81:15 - 81:18
    ustvarja otoke premožnih industrij,
  • 81:18 - 81:20
    ki veljajo za boljše od drugih,
  • 81:20 - 81:22
    pa če so koristne ali ne.
  • 81:22 - 81:24
    Med njimi najdemo
  • 81:24 - 81:25
    direktorje hedge skladov iz Wall Streeta,
  • 81:25 - 81:29
    ki vsako leto pobašejo več kot 300 milijonov dolarjev,
  • 81:29 - 81:32
    pa čeprav ne ustvarijo prav nič.
  • 81:32 - 81:35
    Medtem pa morda znanstvenik, ki poskuša odkriti zdravilo za neko bolezen
  • 81:35 - 81:37
    v želji, da bi pomagal človeštvu,
  • 81:37 - 81:41
    zasluži 60 tisoč dolarjev letno. Če ima srečo.
  • 81:41 - 81:44
    Neenakost se kaže v tem, da ima denarni sistem
  • 81:44 - 81:47
    v sebi vgrajeno družbeno razslojenost.
  • 81:47 - 81:48
    Če imate na primer
  • 81:49 - 81:52
    milijon dolarjev odveč in ga položite na banko,
  • 81:52 - 81:54
    ki jamči 4-odstotne obresti za deposite,
  • 81:54 - 81:56
    boste na leto zaslužili 40.000 dolarjev.
  • 81:56 - 81:59
    Družba od tega ne bo imela nobene koristi.
  • 81:59 - 82:02
    Če pa sem pripadnik nižjega razreda in moram vzeti posojilo,
  • 82:02 - 82:04
    da bi si kupil avto ali streho nad glavo,
  • 82:04 - 82:06
    bom odplačeval obrestno mero,
  • 82:06 - 82:07
    na podlagi katere bo milijonar
  • 82:08 - 82:12
    zaslužil 4 % depozitnih obresti.
  • 82:12 - 82:15
    V denarni sistem je od vsega začetka vgrajeno načelo,
  • 82:15 - 82:19
    da se z denarjem, ukradenim revnim, plačuje bogatim.
  • 82:19 - 82:23
    Lahko bi mu rekli načelo strukturne razrednosti.
  • 82:23 - 82:26
    Družbena razslojenost je
  • 82:26 - 82:28
    vselej veljala za nekaj nepravičnega,
  • 82:28 - 82:30
    čeprav so jo očitno vsi sprejemali kot dejstvo.
  • 82:30 - 82:35
    Danes ima le 1 % svetovnega prebivalstva v lasti 40 % svetovnega bogastva.
  • 82:36 - 82:38
    Če za trenutek pustimo ob strani materialno pravičnost,
  • 82:38 - 82:40
    ugotovimo, da se pod površino neenakosti
  • 82:40 - 82:42
    dogaja še nekaj,
  • 82:42 - 82:47
    nekaj, kar povzroča osupljiv razkroj javnega zdravja.
  • 82:47 - 82:50
    Ljudje se pogosto sprašujejo, zakaj je takšna razlika
  • 82:50 - 82:53
    med materialnim uspehom naših družb,
  • 82:53 - 82:55
    ki so dosegle večjo stopnjo bogastva kot kdajkoli prej,
  • 82:56 - 82:59
    in socialnimi pomanjkljivostmi in slabostmi.
  • 82:59 - 83:02
    Dovolj je, da si pogledamo,
  • 83:02 - 83:05
    kakšna je pojavnost odvisnosti od mamil, nasilja
  • 83:05 - 83:08
    in samopoškodovanja med mladostniki, koliko je duševnih bolezni,
  • 83:08 - 83:11
    da nam potegne, da je z našimi družbami
  • 83:11 - 83:13
    nekaj hudo narobe.
  • 83:13 - 83:16
    Ti podatki jasno kažejo,
  • 83:16 - 83:20
    da ljudje na stotine in stotine let
  • 83:20 - 83:23
    čutijo, kakšne delitve povzroča neenakost
  • 83:23 - 83:25
    in kako spodjeda družbo.
  • 83:25 - 83:29
    Na intuicijo ljudi se lahko zanesemo bolj, kot smo si mislili.
  • 83:29 - 83:32
    Neenakost ima močne psihološke in socialne učinke.
  • 83:32 - 83:35
    To je po vsej verjetnosti povezano
  • 83:35 - 83:38
    z občutkoma nadvrednosti in manjvrednosti.
  • 83:38 - 83:40
    Pri tej delitvi gre tudi za razlike
  • 83:40 - 83:44
    v spoštovanju in nespoštovanju.
  • 83:44 - 83:46
    Na ljudi na dnu se gleda navzdol.
  • 83:46 - 83:48
    Prav zato je nasilja
  • 83:48 - 83:51
    v družbah neenakosti neprimerno več.
  • 83:51 - 83:54
    Velikokrat nasilje sproži prav občutek,
  • 83:54 - 83:56
    da na nas gledajo navzdol in da nas drugi ne spoštujejo.
  • 83:56 - 84:00
    Pri preprečevanju nasilja
  • 84:00 - 84:04
    je najpomemnejše
  • 84:04 - 84:07
    eno samo načelo,
  • 84:07 - 84:10
    načelo enakosti.
  • 84:10 - 84:12
    Dejavnik,
  • 84:12 - 84:14
    ki najbolj vpliva na stopnjo nasilja,
  • 84:14 - 84:17
    je razmerje med enakostjo in neenakostjo,
  • 84:18 - 84:20
    ki velja za določeno družbo.
  • 84:21 - 84:23
    Pred nami se torej razkriva
  • 84:23 - 84:25
    splošna družbena motnja.
  • 84:25 - 84:28
    Če je neenakosti več,
  • 84:28 - 84:30
    se ne bo zalomilo le pri eni stvari ali dveh,
  • 84:30 - 84:32
    neenakost bo vplivala na prav vse,
  • 84:32 - 84:35
    na kriminaliteto, zdravje, duševno zdravje, na vse.
  • 84:35 - 84:38
    Ena izmed najbolj skrb vzbujajočih ugotovitev je,
  • 84:38 - 84:43
    da si preprosto ne smemo privoščiti, da bi postali revni.
  • 84:43 - 84:45
    Ali da bi se rodili revni.
  • 84:45 - 84:48
    Za to boste plačali z zdravjem.
  • 84:48 - 84:52
    Strokovni izraz za to so socialno-ekonomski dejavniki zdravja.
  • 84:52 - 84:54
    Če se pomikamo iz najvišjega razreda družbe navzdol,
  • 84:54 - 84:57
    ugotovimo, da se na vsaki nižji stopnji družbeno-ekonomskega položaja
  • 84:57 - 84:59
    zdravje močno poslabša -
  • 84:59 - 85:01
    in to pri konkretnem številu bolezni.
  • 85:01 - 85:03
    Skrajša se pričakovana življenjska doba,
  • 85:03 - 85:05
    zviša se stopnja umrljivosti dojenčkov
  • 85:05 - 85:06
    in tako naprej in tako naprej.
  • 85:06 - 85:09
    Pomembno vprašanje torej je,
  • 85:09 - 85:12
    zakaj ti dejavniki sploh obstajajo.
  • 85:12 - 85:14
    Preprost in očiten odgovor na to je,
  • 85:14 - 85:16
    da kronično bolni ljudje
  • 85:16 - 85:19
    niso kaj prida produktivni.
  • 85:19 - 85:22
    Zaradi zdravja torej nastajajo družbeno-ekonomske razlike.
  • 85:22 - 85:23
    Malo morgen.
  • 85:23 - 85:25
    To ne drži preprosto zato,
  • 85:25 - 85:26
    ker je dovolj, da vemo,
  • 85:26 - 85:28
    kakšen je družbeno-ekonomski položaj desetletnika,
  • 85:28 - 85:31
    da bomo lahko napovedali, kaj se bo dogajalo z njegovim zdravjem
  • 85:31 - 85:32
    desetletja pozneje.
  • 85:32 - 85:34
    Vzročnost poteka torej v drugo smer.
  • 85:34 - 85:37
    Kaj pa tale: Saj je čisto jasno,
  • 85:37 - 85:39
    reveži si vendar ne morejo privoščiti zdravnika?
  • 85:39 - 85:41
    Nimajo dostopa do zdravstvenega varstva, to je to.
  • 85:41 - 85:42
    To nima nobene zveze,
  • 85:42 - 85:44
    ker se eni in isti dejavniki pojavljajo
  • 85:44 - 85:46
    tudi v državah, ki imajo sistem zdravstvenega varstva
  • 85:46 - 85:48
    z dostopom za vse.
  • 85:48 - 85:50
    Prav, naslednja 'preprosta razlaga' za vse to:
  • 85:50 - 85:52
    Revnejši kot si,
  • 85:52 - 85:54
    večja je verjetnost, da boš kadil pa pil,
  • 85:54 - 85:58
    skratka, več bo na življenjski slog vezanih dejavnikov tveganja.
  • 85:58 - 86:02
    To sicer malce vpliva, a raziskave so pokazale,
  • 86:02 - 86:04
    da s tem morda razložimo tretjino spremenljivosti.
  • 86:04 - 86:06
    Kaj nam potem še ostane?
  • 86:06 - 86:09
    Kar nam ostane, se še kako navezuje
  • 86:09 - 86:11
    na STRES in OBREMENJENOST, ki ju povzroča revščina.
  • 86:11 - 86:15
    Če je na vrhu lestvice Bill Gates, drugi pa možakar, ki ima dolar manj kot on,
  • 86:15 - 86:18
    sedaj pa gremo po lestvici navzdol, bomo videli,
  • 86:18 - 86:20
    da revnejši kot si v naši državi,
  • 86:20 - 86:22
    slabše bo tvoje zdravstveno stanje.
  • 86:22 - 86:24
    Sporočilo tega je nadvse pomembno:
  • 86:24 - 86:26
    Revščina se na zdravju ne pozna,
  • 86:26 - 86:30
    ker si reven, ampak ker se revnega počutiš.
  • 86:30 - 86:36
    Vse bolj nam je jasno, da kronični stres
  • 86:36 - 86:38
    močno vpliva na zdravje.
  • 86:38 - 86:41
    Stres pa v prvi vrsti povzroča
  • 86:41 - 86:43
    kakovost družbenih odnosov.
  • 86:44 - 86:45
    Ni je zadeve, ki bi bolj načenjala
  • 86:45 - 86:47
    kakovost družbenih odnosov,
  • 86:48 - 86:51
    kot družbeno-ekonomska razslojenost.
  • 86:51 - 86:53
    Znanost je potrdila,
  • 86:53 - 86:55
    da zaradi stresa, ker živimo v razslojeni družbi -
  • 86:55 - 86:59
    ne glede na materialno bogastvo -
  • 86:59 - 87:03
    nastajajo najrazličnejše težave v javnem zdravju.
  • 87:03 - 87:07
    Če je neenakost večja, so tudi težave hujše.
  • 87:07 - 87:11
    Pričakovana življenjska doba: daljša v državah z večjo enakostjo.
  • 87:12 - 87:15
    Zloraba mamil: manjša v državah z večjo enakostjo.
  • 87:16 - 87:20
    Duševne bolezni: manj prisotne v državah z večjo enakostjo.
  • 87:20 - 87:22
    Družbeni kapital
  • 87:22 - 87:25
    - tj. zmožnost ljudi, da si med seboj zaupajo:
  • 87:25 - 87:28
    seveda večji v državah z večjo enakostjo.
  • 87:28 - 87:32
    Število točk pri preizkusih znanja: višje v državah z večjo enakostjo.
  • 87:32 - 87:37
    Stopnja umorov: nižja v državah z večjo enakostjo.
  • 87:37 - 87:39
    Kriminaliteta in zaporne kazni:
  • 87:39 - 87:42
    nižje v državah z večjo enakostjo.
  • 87:42 - 87:44
    Seznam se nadaljuje.
  • 87:44 - 87:48
    Stopnja umrljivosti dojenčkov - debelost - stopnja mladostniške nosečnosti:
  • 87:48 - 87:50
    nižja v državah z večjo enakostjo.
  • 87:50 - 87:52
    In morda najzanimivejši podatek ...
  • 87:52 - 87:56
    Inovacije: pogostejše in večje v državah z večjo enakostjo.
  • 87:56 - 88:00
    Kar postavi na glavo staro prepričanje, da smo ustvarjalnejši in izvirnejši,
  • 88:00 - 88:04
    če živimo v tekmovalni in razslojeni družbi.
  • 88:05 - 88:07
    V Združenem kraljestvu so naredili raziskavo,
  • 88:07 - 88:08
    ki so jo poimenovali raziskava Whitehall,
  • 88:08 - 88:11
    ki je potrdila, da so bolezni v družbi razporejene tako,
  • 88:11 - 88:14
    da odražajo družbeno-ekonomsko lestvico
  • 88:14 - 88:15
    in njene razrede.
  • 88:15 - 88:18
    Tako je pri tistih, ki so na najnižji stopnički
  • 88:18 - 88:20
    družbene hierarhije, štirikrat več primerov
  • 88:20 - 88:23
    smrti zaradi srčnih bolezni
  • 88:23 - 88:25
    kot pri najvišjih razredih.
  • 88:25 - 88:29
    Gre za vzorec, ki je povsem neodvisen od dostopa do zdravstvenega varstva.
  • 88:29 - 88:33
    Torej, slabši kot je finančni položaj posameznika,
  • 88:33 - 88:36
    slabše je njegovo zdravje.
  • 88:36 - 88:39
    Gre za pojav, ki je osnovan na
  • 88:39 - 88:41
    psihosocialnem stresu,
  • 88:41 - 88:44
    na tem pa temeljijo najhujša družbena izkrivljanja,
  • 88:44 - 88:47
    ki pustošijo našo družbo.
  • 88:47 - 88:48
    Kaj je vzrok za to?
  • 88:48 - 88:51
    Denarno-tržni sistem.
  • 88:52 - 88:54
    Da ne bo pomote:
  • 88:54 - 88:56
    Največji uničevalec okolja,
  • 88:56 - 89:00
    največji vir odpadkov, izčrpavanja, onesnaževanja,
  • 89:00 - 89:02
    največji oskrbnik nasilja,
  • 89:03 - 89:07
    pa naj gre za vojno, kriminal, revščino, zlorabo živali ali nečloveško ravnanje,
  • 89:07 - 89:11
    največji povzročitelj družbenih in osebnih nevroz,
  • 89:11 - 89:14
    duševnih motenj, depresije, tesnobe ...
  • 89:14 - 89:18
    Da o tem, da je tudi največji povzročitelj družbene ohromelosti,
  • 89:18 - 89:21
    zaradi katere ne moremo preiti na nove metodologije
  • 89:21 - 89:24
    osebnega zdravja, trajnostnosti
  • 89:24 - 89:27
    in napredka na tem planetu, niti ne govorimo ...
  • 89:27 - 89:31
    Ne, to ni neka skorumpirana vlada, pa tudi zakonodaja ne,
  • 89:31 - 89:35
    to ni neka izprijena korporacija, pa tudi bančni kartel ne,
  • 89:35 - 89:37
    razlog za to ni neka vgrajena napaka v človeški naravi,
  • 89:38 - 89:42
    pa tudi ne neka skrivna druščina, ki hoče nadzorovati ves svet.
  • 89:43 - 89:44
    Za vsem tem stoji
  • 89:44 - 89:46
    družbeno-ekonomski sistem,
  • 89:46 - 89:49
    in to od temeljnega kamna navzgor.
  • 90:05 - 90:10
    [Tretji del: Projekt Zemlja ]
  • 90:11 - 90:13
    Pa si za trenutek predstavljajmo, da nam je dana možnost,
  • 90:13 - 90:16
    da lahko na novo oblikujemo človeško civilizacijo.
  • 90:16 - 90:18
    Kaj če bi, samo hipotetično, naleteli
  • 90:18 - 90:21
    na čisto kopijo Zemlje,
  • 90:21 - 90:23
    pri čemer bi bila edina razlika
  • 90:23 - 90:25
    med novim in našim planetom ta,
  • 90:25 - 90:27
    da se na novem planetu človek ne bi razvil.
  • 90:27 - 90:29
    Novi planet bi bil kot nepopisan list papirja.
  • 90:29 - 90:33
    Brez držav, brez mest, brez onesnaževanja, brez republikancev ...
  • 90:33 - 90:35
    Skratka, eno samo neokrnjeno okolje.
  • 90:36 - 90:38
    Kaj bi naredili?
  • 90:38 - 90:40
    Najprej je treba določiti 'cilj', mar ne?
  • 90:40 - 90:44
    Najbrž lahko rečemo, da bi bil osnovni cilj preživetje.
  • 90:44 - 90:48
    Pa ne le golo preživetje,
  • 90:48 - 90:49
    temveč optimalno, zdravo, uspešno preživetje.
  • 90:49 - 90:52
    Večina ljudi si želi živeti
  • 90:52 - 90:54
    in večinoma bi raje živeli brez izkušnje trpljenja.
  • 90:54 - 90:57
    Temelj nove civilizacije bi torej bil,
  • 90:57 - 90:59
    da nas čim bolj podpira,
  • 90:59 - 91:01
    da čim bolj vzdržuje naše življenje,
  • 91:01 - 91:04
    da pri tem upošteva materialne potrebe
  • 91:04 - 91:05
    vseh zemeljskih prebivalcev
  • 91:05 - 91:07
    in da poskuša odstraniti vse,
  • 91:07 - 91:09
    kar bi nam lahko dolgoročno škodilo.
  • 91:10 - 91:14
    Tako smo opredelili cilj 'največje možne trajnostnosti'.
  • 91:14 - 91:17
    Kaj pa 'metoda'?
  • 91:17 - 91:19
    Kako bomo k temu pristopili?
  • 91:19 - 91:20
    No, pa poglejmo ...
  • 91:20 - 91:25
    Na Zemlji je bila politika metoda družbenega delovanja ...
  • 91:25 - 91:28
    Kaj torej menijo doktrine republikancev, liberalcev,
  • 91:28 - 91:32
    konservativcev ali socialistov o načrtovanju družbe?
  • 91:33 - 91:36
    Hmmm ... Prav nič.
  • 91:36 - 91:38
    No prav ... Kaj pa religija?
  • 91:38 - 91:42
    Stvarnik je zagotovo v kakšnem predalu pustil kakšen načrt.
  • 91:42 - 91:44
    Nič ne bo ... Ničesar ne najdem.
  • 91:44 - 91:47
    No prav ... Kaj nam pa še ostane?
  • 91:47 - 91:50
    Vse kaže, da je to nekaj, čemur pravijo znanost.
  • 91:50 - 91:54
    Znanost je nekaj edinstvenega. Njene metode zahtevajo,
  • 91:54 - 91:57
    da predlagane zamisli preverimo in da rezultate ponovno preverimo.
  • 91:57 - 92:01
    Poleg tega lahko vsa dognanja na podlagi novih dejstev ovržemo.
  • 92:01 - 92:04
    Za razliko od religije in politike
  • 92:04 - 92:06
    znanost nima ega,
  • 92:06 - 92:09
    zato z vsakim svojim predlogom dopušča možnost,
  • 92:09 - 92:11
    da se bo na koncu izkazalo, da se je motila.
  • 92:11 - 92:14
    Zato se ne oklepa ničesar in se nenehno razvija.
  • 92:15 - 92:17
    Vsaj meni to zveni dovolj naravno.
  • 92:17 - 92:21
    Kako potem - na podlagi znanstvenih dognanj
  • 92:21 - 92:22
    na začetku 21. stoletja
  • 92:23 - 92:25
    in v skladu z našim ciljem največje možne trajnostnosti
  • 92:25 - 92:27
    za človeštvo -
  • 92:27 - 92:31
    začeti dejansko izgradnjo?
  • 92:31 - 92:33
    Najprej se moramo vprašati:
  • 92:33 - 92:35
    Kaj potrebujemo za preživetje?
  • 92:35 - 92:38
    Odgovor je seveda: vire na planetu.
  • 92:39 - 92:42
    Pa najsi je to voda, ki jo pijemo, energija, ki jo uporabljamo,
  • 92:42 - 92:46
    surovine, s katerimi izdelujemo orodja in zavetje,
  • 92:46 - 92:49
    velja, da so na planetu zaloge virov,
  • 92:49 - 92:52
    od katerih jih veliko potrebujemo za svoje preživetje.
  • 92:52 - 92:54
    Če je to dejstvo, potem je ključnega pomena,
  • 92:54 - 92:59
    da ugotovimo, kaj imamo in kje so zaloge.
  • 92:59 - 93:01
    To pomeni, da moramo narediti popis.
  • 93:01 - 93:05
    Preprosto ugotovimo, kje na planetu so kakšni viri,
  • 93:05 - 93:09
    v kakšni količini jih najdemo na določenem najdišču,
  • 93:09 - 93:13
    pa najsi gre za najdišča bakra ali za najprimernejše lokacije
  • 93:13 - 93:15
    za polja vetrnih elektrarn
  • 93:15 - 93:17
    ali za naravne sladkovodne izvire
  • 93:17 - 93:20
    ali pa za oceno količin rib v oceanih
  • 93:20 - 93:25
    oziroma za določitev najboljših ornih zemljišč za pridelovanje hrane.
  • 93:25 - 93:27
    Ker bomo vse te vire
  • 93:27 - 93:29
    uporabljali dolgo časa, ni dovolj,
  • 93:29 - 93:34
    da ugotovimo, kje so najdišča.
  • 93:34 - 93:36
    Stanje moramo spremljati.
  • 93:36 - 93:39
    Paziti namreč moramo, da nam ne bi česa zmanjkalo.
  • 93:39 - 93:40
    To bi bilo res slabo.
  • 93:40 - 93:43
    To pomeni, da bi morali spremljati stopnjo porabe,
  • 93:43 - 93:46
    pa tudi stopnjo obnavljanja.
  • 93:46 - 93:49
    To pomeni, da bi spremljali, v kolikem času
  • 93:49 - 93:52
    zraste drevo ali se izvir obnovi.
  • 93:52 - 93:56
    Govorimo torej o dinamičnem ravnovesju.
  • 93:56 - 94:00
    Če namreč drevesa sekamo hitreje, kot ta ponovno zrasejo,
  • 94:00 - 94:04
    imamo hudo težavo, saj to ni trajnostno.
  • 94:04 - 94:07
    Kako lahko torej spremljamo stanje vseh zalog,
  • 94:07 - 94:09
    še posebej upoštevaje dejstvo,
  • 94:09 - 94:11
    da so razpršene po vsem planetu.
  • 94:12 - 94:15
    V tako imenovani Afriki so rudna nahajališča,
  • 94:15 - 94:18
    na Bližnjem vzhodu so koncentracije energetskih virov,
  • 94:18 - 94:21
    na atlantski obali v Severni Ameriki je energija plimovanja ogromna,
  • 94:21 - 94:26
    največ sladkovodnih virov je v Braziliji itn.
  • 94:26 - 94:30
    Dobra stara prijateljica znanost ima odgovor:
  • 94:30 - 94:32
    s teorijo sistemov.
  • 94:32 - 94:36
    Teorija sistemov prepoznava, da je v naravi vse -
  • 94:36 - 94:39
    od človeške biologije do zemeljske biosfere,
  • 94:39 - 94:43
    pa vse tja do težnostne sile sončnega sistema -
  • 94:43 - 94:48
    med saboj prepleteno in deluje kot velikanski sinergično povezan sistem.
  • 94:48 - 94:51
    Naše celice se povezujejo v organe,
  • 94:51 - 94:53
    ti skupaj tvorijo telo,
  • 94:53 - 94:56
    telo ne more preživeti brez zemeljskih virov,
  • 94:56 - 95:01
    kot so hrana, zrak in voda, zato smo neločljivo povezani z zemljo.
  • 95:01 - 95:03
    In tako naprej.
  • 95:03 - 95:06
    Tako bi popisali vse zaloge, spremljali njihovo stanje
  • 95:06 - 95:10
    in vzpostavili 'sistem', s katerim bi vse upravljali,
  • 95:10 - 95:14
    nekakšen svetovni sistem upravljanja virov,
  • 95:14 - 95:17
    s katerim bi skrbeli za vse pomembne vire na planetu.
  • 95:17 - 95:21
    Če je naš cilj, da kot vrsta dolgoročno obstanemo,
  • 95:21 - 95:26
    potem nimamo nobene druge logične alternative. Treba je skrbeti za vse.
  • 95:26 - 95:30
    Sedaj pa k proizvodnji.
  • 95:30 - 95:31
    Kako bomo uporabljali vire?
  • 95:31 - 95:35
    Kakšen bo proizvodni proces, kaj moramo upoštevati,
  • 95:35 - 95:38
    da ga bomo čim bolj optimalizirali
  • 95:38 - 95:42
    ter si tako zagotovili največjo možno trajnostnost?
  • 95:42 - 95:45
    Prva stvar, ki nam pade v oči, je,
  • 95:45 - 95:47
    da se moramo nenehno truditi in ohranjati vire.
  • 95:48 - 95:51
    Viri so v svoji osnovi omejeni.
  • 95:51 - 95:54
    Zato je pomembno, da delujemo strateško.
  • 95:54 - 95:57
    Ključ vsega je torej strateško ohranjanje.
  • 95:57 - 96:00
    Obenem vemo, da so lastnosti določenih virov
  • 96:00 - 96:03
    boljše od drugih.
  • 96:03 - 96:06
    Če na primer uporabljamo določene vire,
  • 96:06 - 96:08
    bodo ti imeli na okolje tako negativen učinek,
  • 96:08 - 96:10
    da bo to zagotovo škodilo našemu zdravju.
  • 96:11 - 96:15
    Ne glede na to, kako ravnamo z nafto ali s fosilnimi gorivi,
  • 96:15 - 96:19
    se bodo pri tem sproščale precej uničujoče snovi.
  • 96:19 - 96:22
    Zato je nadvse pomembno, da takšne vire uporabljamo le,
  • 96:22 - 96:26
    ko jih resnično potrebujemo. Še bolje pa je, če jih sploh ne.
  • 96:26 - 96:31
    Na srečo imamo ogromno možnosti za proizvodnjo energije
  • 96:31 - 96:35
    s pomočjo sonca, vetra, plimovanja, valovanja, toplotnih razlik in geotermalne energije,
  • 96:35 - 96:39
    zato lahko objektivno in strateško določimo, kaj bomo uporabljali kje,
  • 96:39 - 96:44
    in se tako izognemo negativnim posledicam
  • 96:44 - 96:47
    zaradi proizvodnje ali uporabe,
  • 96:47 - 96:51
    ki bi škodila okolju in posledično tudi nam.
  • 96:51 - 96:54
    Takšen pristop strateške varnosti
  • 96:54 - 96:58
    izvajamo družno s strateškim ohranjanjem.
  • 96:58 - 97:00
    A to še ni konec proizvodnih strategij.
  • 97:00 - 97:03
    Proizvodni proces mora temeljiti
  • 97:04 - 97:07
    na strategiji učinkovitosti.
  • 97:07 - 97:09
    Da bi to dosegli,
  • 97:09 - 97:12
    moramo upoštevati tri pravila.
  • 97:12 - 97:15
    Prvič, vsaka dobrina, ki jo proizvedemo,
  • 97:15 - 97:17
    mora biti načrtovana tako, da čim dlje traja.
  • 97:17 - 97:19
    Če se bodo namreč dobrine kvarile,
  • 97:20 - 97:23
    bomo za njihovo nadomestilo potrebovali dodatne vire,
  • 97:23 - 97:25
    mi pa bomo proizvedli dodatne odpadke.
  • 97:25 - 97:27
    Drugič, ko se nekaj pokvari
  • 97:27 - 97:30
    ali pa ko nečesa ne moremo več uporabljati,
  • 97:30 - 97:35
    moramo obvezno čim več ponovno uporabiti ali reciklirati.
  • 97:35 - 97:38
    Tega se moramo zavedati na vsaki točki
  • 97:38 - 97:41
    načrtovanja proizvodnje.
  • 97:42 - 97:46
    Tretjič, tehnologije, ki se hitro razvijajo
  • 97:46 - 97:50
    in znotraj katerih izdelki tehnološko najhitreje zastarajo, kot je elektronika,
  • 97:50 - 97:52
    morajo biti načrtovane tako,
  • 97:52 - 97:55
    da predvidijo in omogočajo posodobitve.
  • 97:55 - 97:59
    Zadnja stvar, ki si je želimo, je, da bi zavrgli cel računalnik
  • 97:59 - 98:03
    samo zato, ker se je pokvaril en del ali pa ker je zastarel.
  • 98:03 - 98:07
    Zato preprosto načrtujemo komponente, ki se jih da posodabljati,
  • 98:07 - 98:11
    vsak del posebej. Komponente naj bodo standardizirane in zamenljive.
  • 98:11 - 98:16
    Pri načrtovanju upoštevamo trende tehnološkega razvoja.
  • 98:16 - 98:19
    Mehanizmi strateškega ohranjanja,
  • 98:19 - 98:23
    strateške varnosti in strateške učinkovitosti
  • 98:23 - 98:26
    so izključno tehnične narave,
  • 98:26 - 98:29
    brez kakršnegakoli človeškega mnenja ali pristranskosti,
  • 98:29 - 98:32
    zato lahko preprosto vse te strategije vnesemo v računalnik,
  • 98:32 - 98:35
    ki lahko tehta in računa vse pomembne spremenljivke
  • 98:35 - 98:37
    in nam tako omogoča, da vsakokrat določimo
  • 98:37 - 98:41
    absolutno najboljšo metodo trajnostne proizvodnje,
  • 98:41 - 98:43
    seveda na podlagi obstoječega znanja.
  • 98:44 - 98:46
    Morda sicer to zveni zapleteno,
  • 98:46 - 98:49
    a ne gre za nič drugega kot za poveličevano računalo.
  • 98:49 - 98:50
    Nenazadnje takšne raznolike sisteme
  • 98:50 - 98:53
    za sprejemanje odločitev in spremljanje
  • 98:53 - 98:55
    danes na svetu že uporabljamo
  • 98:55 - 99:00
    za ozko določene namene. Vse, kar moramo narediti, je, da uporabo razširimo.
  • 99:00 - 99:01
    Torej ...
  • 99:01 - 99:05
    Tako smo razvili sistem upravljanja virov
  • 99:05 - 99:08
    in sistem upravljanja proizvodnje,
  • 99:08 - 99:10
    ki sta oba zlahka računalniško vodena,
  • 99:10 - 99:14
    s čimer dosežemo največjo možno učinkovitost, ohranjanje in varnost.
  • 99:14 - 99:17
    Dejstvo namreč je, da človeški um, pa najsi gre za posameznika
  • 99:17 - 99:21
    ali pa za skupino ljudi, ne more slediti vsemu, kar je treba spremljati.
  • 99:21 - 99:25
    Zato morajo to početi računalniki, ki to lahko počnejo.
  • 99:26 - 99:29
    Tako smo prišli do naslednje ravni, do distribucije.
  • 99:29 - 99:32
    Katere trajnostne strategije bi bile smiselne?
  • 99:32 - 99:34
    Glede na to, da vemo, da je najkrajša povezava
  • 99:34 - 99:37
    med dvema točkama v obliki ravne črte
  • 99:37 - 99:41
    in da potrebujemo energijo za zagon prevoznih sredstev,
  • 99:41 - 99:44
    je učinkoviteje, če so prevozne razdalje čim krajše.
  • 99:44 - 99:48
    Proizvajati na eni celini in pošiljati izdelke na drugo celino
  • 99:48 - 99:51
    je smiselno le, če določene dobrine v ciljnem zemljepisnem območju
  • 99:51 - 99:54
    ne moremo proizvesti.
  • 99:54 - 99:57
    Sicer pa je to povsem potratno.
  • 99:57 - 100:00
    Proizvodnja mora biti lokalna, da bo distribucija enostavna in hitra
  • 100:00 - 100:03
    in da bomo pri tem porabili čim manj energije.
  • 100:04 - 100:06
    Ta pristop bomo poimenovali strategija bližine,
  • 100:06 - 100:08
    s katero bomo čim bolj zmanjšali
  • 100:08 - 100:10
    prevozno pot dobrin,
  • 100:10 - 100:14
    pa najsi gre za surovine ali za končne izdelke.
  • 100:14 - 100:17
    Seveda bi morda bilo pomembno vedeti,
  • 100:17 - 100:20
    katere dobrine prevažamo in zakaj.
  • 100:20 - 100:23
    To pa sodi v kategorijo povpraševanja.
  • 100:23 - 100:25
    Pri povpraševanju gre preprosto za to, kaj ljudje potrebujejo,
  • 100:25 - 100:28
    da bi bili zdravi in da bi bila kakovost njihovega življenja visoka.
  • 100:28 - 100:30
    Materialne človeške potrebe se raztezajo
  • 100:30 - 100:33
    od osnovnih življenjskih potreb,
  • 100:33 - 100:36
    kot so hrana, čista voda in zavetje,
  • 100:37 - 100:40
    do družbenih in rekreacijskih dobrin, s pomočjo katerih se sproščamo
  • 100:40 - 100:43
    in ki nam omogočajo osebni užitek in uživanje v družbi.
  • 100:43 - 100:48
    To so pomembni dejavniki za človekovo zdravje in zdravje družbe.
  • 100:48 - 100:50
    Tako bi preprosto naredili še en popis.
  • 100:50 - 100:53
    Ljudje bi opisali svoje potrebe, ocenilo bi se povpraševanje,
  • 100:53 - 100:56
    proizvodnja pa bi temelila na tem povpraševanju.
  • 100:56 - 100:59
    Ker bi seveda povpraševanje po dobrinah nihalo
  • 100:59 - 101:03
    in se spreminjalo od pokrajine do pokrajine,
  • 101:03 - 101:07
    bi potrebovali sistem spremljanja povpraševanja in distribucije,
  • 101:07 - 101:10
    da ne bi prišlo do pretirane ponudbe ali do pomanjkanja.
  • 101:10 - 101:12
    Seveda ne gre za nič novega,
  • 101:12 - 101:15
    gre za nekaj, kar že danes uporabljajo vse večje trgovske verige,
  • 101:15 - 101:18
    ki spremljajo svoje zaloge.
  • 101:18 - 101:22
    Razlika je v tem, da bi to počeli na svetovni ravni.
  • 101:22 - 101:26
    Samo trenutek! Povpraševanja vendar ne moremo razumeti,
  • 101:26 - 101:30
    če ne opredelimo dejanske rabe dobrine.
  • 101:30 - 101:34
    Ali je logično, ali je trajnostno, če ima vsak smrtnik
  • 101:34 - 101:39
    po en kos vsega? Ne glede na to, kako to uporablja?
  • 101:39 - 101:43
    Ne. To bi bilo potratno in neučinkovito.
  • 101:43 - 101:47
    Če recimo nekdo potrebuje neko dobrino,
  • 101:47 - 101:49
    pa jo potrebuje le 45 minut dnevno,
  • 101:49 - 101:51
    bi bilo učinkoviteje,
  • 101:51 - 101:53
    če bi bila dobrina na razpolago njemu in drugim
  • 101:53 - 101:56
    takrat, ko jo potrebuje.
  • 101:56 - 101:59
    Številni namreč pozabljajo, da si ne želijo dobrine,
  • 101:59 - 102:01
    temveč to, kar jim dobrina daje.
  • 102:01 - 102:03
    Ko spoznamo, da je dobrina
  • 102:03 - 102:05
    pomembna zgolj zaradi svoje uporabnosti,
  • 102:05 - 102:08
    spredvidimo 'zunanjo omejitev',
  • 102:08 - 102:11
    ki bi ji v sodobnem jeziku lahko rekli 'lastnina'.
  • 102:11 - 102:14
    Ta je v svojem bistvu in gospodarsko gledano
  • 102:14 - 102:18
    nadvse potratna in okoljsko nelogična.
  • 102:18 - 102:23
    Zato moramo izdelati strategijo z imenom strateški dostop.
  • 102:23 - 102:25
    Na njem pa bi temeljil
  • 102:25 - 102:27
    sistem upravljanja povpraševanja in distribucije.
  • 102:27 - 102:29
    Ta bi poskrbel, da bi bilo pokrito povpraševanje
  • 102:29 - 102:30
    prebivalcev in njihovih potreb
  • 102:30 - 102:35
    po dostopu do tega, kar potrebujejo, ko to potrebujejo.
  • 102:35 - 102:38
    Tako bi bilo smiselno vzpostaviti
  • 102:38 - 102:40
    centralizirane in pokrajinske centre,
  • 102:40 - 102:42
    kjer bi lahko fizično dvignili potrebovano dobrino.
  • 102:42 - 102:46
    Ti bi bili v glavnem v neposredni bližini prebivalstva.
  • 102:46 - 102:49
    Ko bi kaj potrebovali, bi prišli, to vzeli,
  • 102:49 - 102:52
    uporabljali po potrebi, potem pa to vrnili.
  • 102:52 - 102:55
    Nekako tako kot delujejo knjižnice.
  • 102:55 - 102:57
    Takšni centri bi lahko bili znotraj skupnosti,
  • 102:57 - 103:00
    tako kot danes velja za krajevne trgovine,
  • 103:00 - 103:04
    poleg teh pa bi obstajali še specializirani centri
  • 103:04 - 103:07
    na območjih, kjer se uporabljajo določene dobrine.
  • 103:07 - 103:11
    Na ta način bi prihranili energijo pri prevozu.
  • 103:11 - 103:14
    Ko bi sistem sledenja povpraševanja deloval,
  • 103:14 - 103:17
    bi ga povezali s sistemom upravljanja proizvodnje
  • 103:17 - 103:20
    in bi ga seveda vključili v sistem upravljanja virov.
  • 103:20 - 103:23
    Tako bi vzpostavili skupni svetovni stroj
  • 103:23 - 103:26
    za gospodarsko upravljanje, ki bi ga nenehno posodabljali.
  • 103:26 - 103:29
    Ta bi skrbel za našo trajnostno naravnanost,
  • 103:29 - 103:33
    in sicer bi zavaroval celostnost naših omejenih virov,
  • 103:33 - 103:36
    poskrbel, da dejansko ustvarjamo
  • 103:36 - 103:38
    le najboljše strateške dobrine
  • 103:38 - 103:40
    in da distribucija poteka
  • 103:40 - 103:43
    pametno in učinkovito.
  • 103:43 - 103:47
    Na podlagi takšnega na ohranjanju temelječega pristopa,
  • 103:47 - 103:50
    ki mu mnogi intuitivno nasprotujejo,
  • 103:50 - 103:53
    na podlagi takšnega logičnega empiričnega procesa
  • 103:53 - 103:56
    ohranjanja in učinkovitosti,
  • 103:56 - 104:01
    s pomočjo katerega lahko opredelimo resnično trajnostnost za človeka in za planet,
  • 104:01 - 104:06
    bi nastalo nekaj, česar v človeški zgodovini še nismo doživeli:
  • 104:06 - 104:08
    dostopno izobilje.
  • 104:08 - 104:11
    Izobilje, ki ne bi bilo dostopno le določenemu odstotku svetovnega prebivalstva,
  • 104:11 - 104:15
    temveč vsej civilizaciji.
  • 104:16 - 104:18
    Gospodarski model, ki smo ga tako ustvarili,
  • 104:18 - 104:21
    odgovorni in sistemski pristop
  • 104:21 - 104:24
    k upravljanju vseh zemeljskih virov,
  • 104:24 - 104:26
    skupaj s procesi,
  • 104:26 - 104:28
    s katerimi bi skrbeli za celotno človeštvo
  • 104:28 - 104:31
    na najučinkovitejši in najbolj trajnostni način,
  • 104:31 - 104:32
    bi lahko poimenovali
  • 104:32 - 104:35
    NA VIRIH TEMELJEČE GOSPODARSTVO.
  • 104:35 - 104:38
    Gre za zamisel, ki jo je v sedemdesetih letih opredelil
  • 104:38 - 104:41
    inženir gradbeništva Jacque Fresco.
  • 104:41 - 104:44
    Fresco je že takrat spoznal, da bo družba
  • 104:44 - 104:49
    zaradi svoje netrajnostnosti slej ko prej trčila ob zid.
  • 104:49 - 104:51
    Vedel je, da se bomo na en ali drug način
  • 104:51 - 104:54
    uničili, če ne bomo ničesar spremenili.
  • 104:54 - 104:56
    Ali bi lahko vse, kar opisujete,
  • 104:56 - 104:59
    zgradili z znanjem, ki ga imamo danes, Jacque?
  • 104:59 - 105:03
    Ali samo ugibate o tem na podlagi tega, kar vemo.
  • 105:03 - 105:06
    Ne, vse to lahko zgradimo z znanjem, ki ga imamo danes.
  • 105:06 - 105:09
    Da bi spremenili površje zemlje, bi potrebovali 10 let.
  • 105:09 - 105:12
    V tem času bi na svetu zgradili drugi raj na zemlji.
  • 105:12 - 105:14
    Izbira je vaša.
  • 105:14 - 105:16
    Lahko se gremo kretenizem oboroževalne tekme,
  • 105:16 - 105:18
    razvijamo nova orožja,
  • 105:18 - 105:20
    skušamo probleme reševati po politični poti
  • 105:20 - 105:23
    ter izvolimo to ali ono politično stranko,
  • 105:23 - 105:26
    pri čemer se politika koplje v korupciji.
  • 105:26 - 105:27
    Še enkrat bom povedal:
  • 105:27 - 105:30
    komunizem, socializem, fašizem, demokrati, liberalci, ...
  • 105:30 - 105:34
    Pa kaj potem - nas zanimajo ljudje.
  • 105:34 - 105:37
    Sporočilo za organizacije, ki verjamejo v boljše življenje:
  • 105:37 - 105:40
    ni težav, ki bi bile izključno črnske ali židovske,
  • 105:40 - 105:42
    težav, ki bi pestile samo Poljake ali Grke,
  • 105:42 - 105:45
    ni izključno ženskega vprašanja - vse to so človeški problemi!
  • 105:45 - 105:48
    Nikogar se ne bojim, za nikogar ne delam,
  • 105:48 - 105:49
    nihče me ne more odpustiti.
  • 105:49 - 105:51
    Nimam šefa.
  • 105:51 - 105:54
    Pa se bojim živeti v družbi, ki jo imamo danes.
  • 105:54 - 105:58
    S takšno nesposobnostjo naše družbe ne moremo vzdrževati.
  • 105:58 - 106:00
    Sistem podjetništva je bil nekaj odličnega -
  • 106:00 - 106:03
    pred 35 leti. Takrat se je njegova uporabnost iztekla.
  • 106:03 - 106:07
    Spremeniti moramo način razmišljanja ali pa bo po nas.
  • 106:08 - 106:12
    Naša družba se bo spremenila v grozljivke prihodnosti.
  • 106:12 - 106:14
    Vse, kar ni delovalo,
  • 106:14 - 106:15
    skupaj s politiko,
  • 106:15 - 106:18
    bi postalo del te grozljivke.
  • 106:20 - 106:25
    Veliko ljudi uporablja izraz hladna znanost,
  • 106:25 - 106:27
    ker je znanost analitična,
  • 106:27 - 106:30
    pa niti ne vedo, kaj analitična pomeni.
  • 106:30 - 106:33
    Znanost je čim boljše približevanje
  • 106:33 - 106:35
    načinu delovanja sveta.
  • 106:36 - 106:39
    Zato govori resnico. Znanost je to, kar je.
  • 106:39 - 106:42
    Znanstveniki se ne trudijo razumeti z ljudmi.
  • 106:42 - 106:44
    Ljudjem povedo, kaj so dognali.
  • 106:44 - 106:47
    Vsako stvar postavijo pod vprašaj.
  • 106:47 - 106:51
    Če se pojavi znanstvenik, ki je s poskusom dokazal,
  • 106:51 - 106:54
    da imajo določene snovi določene prednosti,
  • 106:54 - 106:56
    morajo biti drugi znanstveniki zmožni ponoviti poskus
  • 106:56 - 106:59
    in priti do enakih rezultatov.
  • 106:59 - 107:03
    Če ima znanstvenik občutek, da lahko letalsko krilo,
  • 107:03 - 107:06
    na podlagi matematičnega znanja in izračunov,
  • 107:06 - 107:08
    vzdrži določeno težo,
  • 107:08 - 107:11
    bodo na krilo še vedno naložili vreče peska,
  • 107:11 - 107:13
    da bi videli, ali se bo zlomilo ali ne. Tako bodo potrdili,
  • 107:13 - 107:16
    ali so bili izračuni pravilni ali pa se je zmotil.
  • 107:16 - 107:20
    Rad imam ta sistem, ker je nepristranski,
  • 107:20 - 107:23
    ker je osvobojen prepričanja, da lahko matematika reši vse težave.
  • 107:23 - 107:26
    Tudi matematiko je treba postaviti na preizkušnjo.
  • 107:26 - 107:29
    Prepričan sem, da bi morali na preizkus postaviti
  • 107:29 - 107:32
    vse sisteme, ki se jih da preizkusiti,
  • 107:32 - 107:36
    in da bi morali vse odločitve sprejemali na podlagi raziskav.
  • 107:37 - 107:39
    Na virih temelječe gospodarstvo
  • 107:39 - 107:42
    z znanstveno metodo naslavlja družbena vprašanja.
  • 107:42 - 107:45
    Gre za pristop, ki ga v današnjem svetu ni.
  • 107:45 - 107:48
    Družba je tehnično odkritje.
  • 107:48 - 107:51
    Najučinkovitejše metode optimalnega človekovega zdravja,
  • 107:51 - 107:55
    proizvodnje, distribucije, mestne infrastrukture in podobnega
  • 107:55 - 107:58
    razvijata znanost in tehnologija
  • 107:58 - 108:01
    in ne politika ali denarno gospodarstvo.
  • 108:01 - 108:05
    Znanost deluje sistematično, tako kot recimo letalo.
  • 108:05 - 108:09
    Ne zgradimo ga po republikanski ali liberalni metodi. Letalo je letalo.
  • 108:09 - 108:11
    Tako naravo uporabljamo
  • 108:11 - 108:14
    za nenehno fizično primerjavo, s katero dokazujemo znanost.
  • 108:14 - 108:16
    Znanost je določen sistem,
  • 108:16 - 108:19
    ki še nastaja in se oblikuje na podlagi našega razumevanja.
  • 108:20 - 108:22
    Prav nič je ne briga,
  • 108:22 - 108:25
    kaj si nekdo misli in v kaj je nekdo prepričan.
  • 108:25 - 108:27
    Znanost ponuja možnost,
  • 108:27 - 108:29
    da se učimo in se uskladimo
  • 108:29 - 108:31
    z naravnimi zakoni in se začnemo temu primerno obnašati,
  • 108:31 - 108:34
    s čimer nedvomno vzpostavimo zdravje in trajnostnost,
  • 108:34 - 108:38
    ali pa da brez uspeha plavamo proti toku.
  • 108:38 - 108:40
    Vseeno je, kako močno ste prepričani,
  • 108:40 - 108:42
    da lahko hodite po steni poleg vas.
  • 108:42 - 108:45
    Zakon težnosti vam tega ne bo dopustil.
  • 108:45 - 108:47
    Če ne boste jedli, boste umrli.
  • 108:47 - 108:50
    Če otrok ni deležen dotika, bo umrl.
  • 108:50 - 108:54
    Morda zveni kruto, a narava je diktatura.
  • 108:54 - 108:57
    Lahko ji prisluhnemo in živimo z njo v sožitju
  • 108:57 - 109:00
    ali pa nas bodo doletele neizogibne posledice.
  • 109:00 - 109:03
    Na virih temelječe gospodarstvo ni torej nič drugega
  • 109:03 - 109:07
    kot nabor dokazanih dognanj, ki podpirajo življenje,
  • 109:07 - 109:09
    znotraj katerega odločitve temeljijo
  • 109:09 - 109:13
    na optimalizirani človeški in okoljski trajnostnosti.
  • 109:13 - 109:16
    Upošteva pa tudi empirični temelj življenja,
  • 109:16 - 109:19
    ki je v obliki potrebe skupen vsem ljudem
  • 109:19 - 109:23
    ne glede na njihovo politično ali versko prepričanje.
  • 109:23 - 109:26
    Gre za pristop brez trohice kulturnega relativizma.
  • 109:26 - 109:29
    Mnenje je nepomembno.
  • 109:29 - 109:31
    Človeške potrebe so človeške potrebe.
  • 109:31 - 109:35
    Dostop do življenjskih potrebščin,
  • 109:35 - 109:37
    kot so čisti zrak, hranljiva hrana in čista voda,
  • 109:37 - 109:41
    skupaj s pozitivno pogojevalnim, stabilnim,
  • 109:41 - 109:45
    spodbujevalnim in nenasilnim okoljem sta nujna
  • 109:45 - 109:47
    za naše duševno in telesno zdravje,
  • 109:47 - 109:49
    za našo evolucijsko pripravljenost
  • 109:49 - 109:52
    in potemtakem tudi za preživetje naše vrste.
  • 109:52 - 109:55
    Na virih temelječe gospodarstvo
  • 109:55 - 109:58
    bi torej temeljilo na razpoložljivih virih.
  • 109:58 - 110:01
    Preprosto namreč ne morete na neki otok stlačiti ogromno ljudi,
  • 110:01 - 110:07
    ne morete zgraditi mesta za 50.000 prebivalcev,
  • 110:07 - 110:09
    če ne zagotovite dostopa do življenjskih potrebščin.
  • 110:09 - 110:13
    Ko torej govorim o celostnem sistemskem pristopu,
  • 110:13 - 110:18
    govorim o tem, kako je najprej treba popisati zaloge nekega območja,
  • 110:18 - 110:21
    določiti, kaj to območje lahko ponudi -
  • 110:21 - 110:23
    pri tem se ne omejujem le na arhitekturni pristop
  • 110:23 - 110:26
    ali le na oblikovalski pristop,
  • 110:26 - 110:30
    saj mora načrt temeljiti na vseh potrebah
  • 110:30 - 110:31
    za izboljšanje človeškega življenja.
  • 110:31 - 110:35
    To imam torej v mislih, ko govorim o celostnem razmišljanju.
  • 110:35 - 110:38
    Hrana, obleka, zavetje, toplina, ljubezen
  • 110:38 - 110:41
    so nujnost.
  • 110:41 - 110:43
    Brez njih so ljudje
  • 110:44 - 110:49
    manj človeški, slabše delujejo.
  • 110:49 - 110:53
    Kot je že bilo rečeno, je na virih temelječe gospodarstvo
  • 110:53 - 110:58
    s svojim sistemskih pristopom k pridobivanju, proizvodnji in distribuciji
  • 110:58 - 111:03
    osnovano na naboru pravih gospodarskih mehanizmov ali strategij,
  • 111:03 - 111:05
    ki zagotavljajo učinkovitost in trajnostnost
  • 111:05 - 111:09
    vsakega področja gospodarstva.
  • 111:09 - 111:12
    Če torej nadaljujemo z našim razmišljanjem,
  • 111:12 - 111:14
    kaj je naslednje na vrsti?
  • 111:14 - 111:17
    Kje se vse to udejanji?
  • 111:17 - 111:18
    V mestih.
  • 111:18 - 111:22
    Sodobno civilizacijo zaznamuje pojav mest.
  • 111:22 - 111:26
    Njihova naloga je, da omogočijo učinkovit dostop do življenjskih potrebščin,
  • 111:26 - 111:31
    da ponudijo boljšo družbeno podporo in interakcijo znotraj skupnosti.
  • 111:31 - 111:34
    Kako torej napraviti načrt idealnega mesta?
  • 111:34 - 111:36
    Kakšne oblike na bo?
  • 111:36 - 111:38
    Kvadratne?Trapezoidne?
  • 111:38 - 111:40
    Glede na to, da se bomo po njem gibali,
  • 111:40 - 111:43
    bi bilo smiselno, da je vse na enaki razdalji -
  • 111:44 - 111:46
    zatorej krog.
  • 111:46 - 111:48
    Kaj naj bo v mestu?
  • 111:48 - 111:52
    Seveda potrebujemo stanovanjski del, del, kjer proizvajamo dobrine,
  • 111:52 - 111:55
    del, kjer proizvajamo energijo in kmetijski del.
  • 111:56 - 111:59
    Obenem moramo ljudi spodbujati, zato potrebujemo kulturo,
  • 111:59 - 112:02
    naravo, rekreacijo in izobraževanje.
  • 112:02 - 112:04
    Imejmo torej tudi prijeten park na prostem,
  • 112:04 - 112:09
    prostor za zabavo in dogodke, kulturne prireditve in druženje
  • 112:09 - 112:11
    in prostor za izobraževalne in raziskovalne dejavnosti.
  • 112:11 - 112:14
    Glede na to, da delujemo znotraj kroga,
  • 112:14 - 112:16
    zveni razumno, če vse te funkcije razporedimo v pasove,
  • 112:16 - 112:19
    upoštevaje obseg zemljišča, potrebnega za udejanjanje vsakega cilja,
  • 112:20 - 112:22
    seveda ob zagotavljanju enostavnega dostopa.
  • 112:22 - 112:23
    Odlično.
  • 112:24 - 112:26
    Zdaj pa k podrobnostim.
  • 112:26 - 112:28
    Najprej si poglejmo jedrno infrastrukturo,
  • 112:28 - 112:31
    drobovje mestnega organizma.
  • 112:31 - 112:33
    To so napeljave za vodo, dobrine,
  • 112:33 - 112:36
    odpadke in energijo.
  • 112:36 - 112:39
    Danes imamo po mestih napeljano vodo in kanalizacijo,
  • 112:40 - 112:42
    v prihodnje pa bi koncept napeljav
  • 112:42 - 112:45
    razširili tudi na dobavo in recikliranje odpadkov.
  • 112:45 - 112:48
    Pozabite na poštarje in smetarje.
  • 112:48 - 112:50
    Vse bo vgrajeno. Morda bi lahko uporabili
  • 112:50 - 112:53
    avtomatizirane pnevmatske cevi in podobne tehnologije.
  • 112:54 - 112:55
    Podobno velja za prevoz.
  • 112:55 - 112:59
    Tega moramo integrirati in strateško načrtovati, da bi zmanjšali
  • 112:59 - 113:03
    ali celo odpravili potrebo po potratnih, neodvisnih avtomobilih.
  • 113:03 - 113:06
    Električni tramvaji, tekoči trakovi, električni prevozni sistem in
  • 113:06 - 113:08
    vlaki na magnetni blazini bi nas lahko popeljali
  • 113:08 - 113:10
    kamorkoli po mestu, celo navzgor ali navzdol,
  • 113:10 - 113:14
    mesto pa bi povezovali tudi z drugimi mesti.
  • 113:14 - 113:17
    Če bi slučajno potrebovali avto,
  • 113:17 - 113:20
    bi z njim iz varnostnih razlogov upravljal satelit.
  • 113:20 - 113:24
    Takšna avtomatizirana tehnologija je na voljo že v tem trenutku.
  • 113:24 - 113:29
    Vsako leto umre v avtomobilskih nesrečah približno 1,2 milijona ljudi.
  • 113:29 - 113:31
    Približno 50 milijonov se jih poškoduje.
  • 113:31 - 113:34
    To je absurdno in povsem nepotrebno.
  • 113:34 - 113:38
    Če bi bila mesta učinkovito načrtovana in avtomatizirana, če bi bili avtomobili avtomatizirani,
  • 113:38 - 113:41
    nesreč s smrtnim izzidom praktično ne bi bilo več.
  • 113:41 - 113:43
    Kmetijstvo.
  • 113:43 - 113:46
    Zaradi nenačrtne uporabe industrijskih metod za zniževanje stroškov,
  • 113:46 - 113:50
    začenši s pesticidi in s pretirano uporabo gnojil,
  • 113:50 - 113:52
    nam je uspelo uničiti
  • 113:52 - 113:54
    precej ornih zemljišč na planetu.
  • 113:54 - 113:58
    Da o tem, kako smo se s tem zastrupili, niti ne govorimo.
  • 113:58 - 114:01
    Danes pri praktično vseh ljudeh, vključno z dojenčki,
  • 114:01 - 114:07
    najdemo industrijske in kmetijske kemične strupene snovi.
  • 114:07 - 114:10
    Na srečo imamo alternativo:
  • 114:10 - 114:14
    hidroponiko in aeroponiko, pri katerih ne potrebujemo prsti,
  • 114:14 - 114:17
    občutno pa tudi znižamo, tudi do 75 %,
  • 114:17 - 114:20
    potrebe po hranilih in vodi.
  • 114:20 - 114:24
    Tako lahko že danes ekološko pridelujemo hrano v industrijskem obsegu
  • 114:24 - 114:27
    na zaprtih vertikalnih kmetijah.
  • 114:27 - 114:30
    Recimo s 50 nadstropji po pol hektarja.
  • 114:30 - 114:32
    S takšno pridelavo bi praktično odpravili potrebo
  • 114:32 - 114:35
    po pesticidih in po ogljikovodikih.
  • 114:35 - 114:38
    V tem je prihodnost industrijske pridelave hrane.
  • 114:38 - 114:40
    Je učinkovita, čista, ponuja izobilje.
  • 114:40 - 114:43
    Del kmetijskega pasu mesta
  • 114:43 - 114:46
    bi predstavljali takšni napredni sistemi,
  • 114:46 - 114:50
    ki bi pridelali hrano, potrebno za mestno prebivalstvo.
  • 114:50 - 114:53
    Nobene potrebe ne bi bilo, da bi hrano pripeljali od drugod.
  • 114:53 - 114:56
    Tako bi prihranili čas in energijo, odpadkov bi bilo manj.
  • 114:56 - 114:58
    Ko smo že pri energiji ...
  • 114:58 - 115:01
    Energetski pas bi deloval na podlagi sistemskega pristopa
  • 115:01 - 115:04
    k pridobivanju energije iz obnovljivih virov energije, ki so v izobilju:
  • 115:04 - 115:09
    še posebej iz vetra, sonca, geotermalne energije, toplotnih razlik
  • 115:09 - 115:12
    ter iz vode, tj. energije plimovanja in valovanja, če je ta v bližini.
  • 115:13 - 115:15
    Da ne bi prihajalo do prekinitev in da bi si zagotovili
  • 115:15 - 115:17
    pozitivni neto energetski donos, moramo poskrbeti,
  • 115:17 - 115:20
    da bi bi bili vsi viri energije povezani v skupni sistem
  • 115:20 - 115:22
    in da bi drug drugega po potrebi oskrbovali z energijo,
  • 115:22 - 115:25
    viške energije pa bi shranjevali
  • 115:25 - 115:27
    v velikih super kondenzatorjih pod zemljo.
  • 115:27 - 115:29
    Tako ne bi šlo nič v nič.
  • 115:29 - 115:32
    Tako ne bi le mesto poskrbelo za lastno energijo,
  • 115:32 - 115:35
    tudi posamezne zgradbe bi neodvisno proizvajale energijo
  • 115:35 - 115:38
    s pomočjo fotovoltaičnih barv,
  • 115:38 - 115:42
    pretvornikov strukturnega pritiska, termočlenskega učinka
  • 115:42 - 115:45
    in drugih obstoječih, a premalo uporabljenih tehnologij.
  • 115:46 - 115:47
    Seveda se na tej točki vprašamo,
  • 115:48 - 115:50
    kako lahko sploh ustvarimo
  • 115:50 - 115:52
    vso to tehnologijo in dobrine?
  • 115:52 - 115:54
    Tako smo prišli do proizvodnje.
  • 115:54 - 115:57
    V industrijskem pasu bi bilo poleg bolnišnic in podobnega
  • 115:57 - 116:00
    vozlišče tovarniške proizvodnje.
  • 116:00 - 116:01
    Seveda bi bila vsa proizvodnja lokalna,
  • 116:01 - 116:04
    uporabljala pa bi surovine, pridobljene s pomočjo
  • 116:04 - 116:07
    opisanega svetovnega sistema upravljanja virov
  • 116:08 - 116:12
    na podlagi povpraševanja mestnih prebivalcev.
  • 116:12 - 116:14
    Kar pa zadeva proizvodni proces,
  • 116:14 - 116:17
    moramo na tej točki spregovoriti o novem pojavu,
  • 116:17 - 116:20
    ki se je pojavil pred kratkim
  • 116:20 - 116:23
    in ki bo spremenil vse.
  • 116:24 - 116:26
    Gre za mehanizacijo,
  • 116:26 - 116:28
    za popolno avtomatizacijo dela.
  • 116:28 - 116:31
    Če pogledamo okrog sebe, lahko vidimo,
  • 116:31 - 116:34
    da je skorajda vse, kar uporabljamo,
  • 116:34 - 116:37
    izdelek avtomatske proizvodnje.
  • 116:37 - 116:42
    Čevlji, obleke, gospodinjski aparati, avto in tako naprej.
  • 116:42 - 116:48
    Vse so naredili stroji.
  • 116:49 - 116:52
    Ali torej sploh lahko rečemo, da takšen tehnološki napredek
  • 116:52 - 116:56
    ni vplival na družbo?
  • 116:56 - 116:57
    Seveda ne.
  • 116:57 - 117:02
    To so sistemi, ki narekujejo nove strukture
  • 117:02 - 117:08
    in nove potrebe. Zaradi njih je marsikaj zastarelo.
  • 117:08 - 117:12
    Doživljamo torej eksponencialni razvoj
  • 117:12 - 117:16
    in uporabo tehnologije.
  • 117:16 - 117:21
    Avtomatizacije bo zagotovo vse več.
  • 117:22 - 117:24
    Tehnologij ne moremo preprečiti, ker so smiselne.
  • 117:24 - 117:28
    Tehnološka avtomatizacija dela tvori samo osnovo
  • 117:28 - 117:31
    velikanske družbene preobrazbe v človeški zgodovini.
  • 117:31 - 117:34
    Pred tem smo izumili plug, in nastopila je kmetijska revolucija,
  • 117:34 - 117:38
    sledila je industrijska revolucija s strojem na pogon,
  • 117:38 - 117:41
    informacijska doba, v kateri živimo, ki je nastopila
  • 117:41 - 117:45
    z iznajdbo napredne elektronike in računalnikov.
  • 117:45 - 117:48
    Danes pa vidimo, kako se med naprednimi proizvodnimi metodami
  • 117:48 - 117:51
    avtomatizacija razvija kar sama od sebe.
  • 117:51 - 117:54
    Od tega, kar je tradicionalno bila,
  • 117:54 - 117:56
    ko je skrbela za montažo sestavnih delov v neko obliko,
  • 117:57 - 117:59
    v napredno metodo ustvarjanja
  • 117:59 - 118:02
    celotnih izdelkov znotraj enotnega procesa.
  • 118:02 - 118:06
    Tudi mene, kot vse inženirje, navdušuje biologija.
  • 118:06 - 118:10
    V njej kipi primerov neverjetnega inženiringa.
  • 118:10 - 118:16
    Biologija preučuje stvari, ki se razmnožujejo.
  • 118:16 - 118:18
    To pa je zaenkrat tudi najboljša opredelitev življenja.
  • 118:18 - 118:20
    Kot inženirja me je vedno privlačila
  • 118:20 - 118:23
    misel o strojih, ki bi se razmnoževali.
  • 118:23 - 118:26
    Rep-Rap je tridimenzionalni tiskalnik.
  • 118:26 - 118:29
    To je tiskalnik, ki ga priključimo na računalnik
  • 118:29 - 118:32
    in ki namesto dvodimenzionalnih listov z vzorci
  • 118:32 - 118:35
    iztiska resnične, fizične, tridimenzionalne predmete.
  • 118:36 - 118:37
    Nič novega sicer,
  • 118:37 - 118:40
    tridimenzionalni tiskalniki obstajajo približno 30 let.
  • 118:40 - 118:45
    Kar je pri Rep-Rapu najbolj fascinantno je, da iztiska večino svojih delov.
  • 118:45 - 118:47
    Če imate torej enega,
  • 118:47 - 118:48
    lahko iztiskate drugega in ga podarite prijatelju,
  • 118:48 - 118:51
    pa še cel kup drugih koristnih stvari lahko iztiskate,
  • 118:51 - 118:55
    od osnovnih gospodinjskih pripomočkov in pripomočkov za dom
  • 118:55 - 118:59
    do cele avtomobilske karoserije.
  • 118:59 - 119:02
    Z naprednim avtomatskim tridimenzionalnim tiskanjem
  • 119:02 - 119:05
    lahko preobrazite praktično vsako proizvodno področje,
  • 119:05 - 119:07
    vključno s stanovanjsko gradnjo.
  • 119:08 - 119:10
    Modularna gradnja Contour Crafting
  • 119:10 - 119:13
    je tehnologija
  • 119:13 - 119:17
    tako imenovanega tridimenzionalnega tiskanja,
  • 119:17 - 119:21
    s katerim gradimo tridimenzionalne objekte iz računalniškega modela.
  • 119:21 - 119:24
    Contour Crafting omogoča,
  • 119:24 - 119:27
    da stroj v celoti zgradi domovanje
  • 119:27 - 119:31
    v izmeri 600 kvadratnih metrov v enem dnevu.
  • 119:31 - 119:36
    Ljudi avtomatska gradnja zanima zato,
  • 119:36 - 119:39
    ker prinaša številne koristi.
  • 119:39 - 119:43
    Gradbeništvo je delovno nadvse intenziven sektor.
  • 119:43 - 119:50
    Čeprav določenemu delu družbe omogoča delovna mesta,
  • 119:50 - 119:55
    je to sektor, ki ima svoje težave.
  • 119:55 - 120:00
    Ni ga bolj nevarnega dela, kot je delo v gradbeništvu.
  • 120:00 - 120:03
    Nevarnejše je od rudarjenja ali kmetijstva.
  • 120:03 - 120:07
    To je sektor, v katerem je največ nezgod pri delu s smrtnim izidom.
  • 120:08 - 120:10
    Problematični so tudi odpadki.
  • 120:10 - 120:15
    Pri izgradnji povprečne hiše v ZDA nastane med 3 in 7 ton odpadkov.
  • 120:16 - 120:21
    To je ogromno, sploh upoštevaje učinek gradbeništva
  • 120:21 - 120:25
    in dejstvo, da 40 % vseh materialov na svetu
  • 120:25 - 120:28
    porabimo prav v gradbeništvu.
  • 120:28 - 120:31
    Tu se torej porabi veliko energije in virov,
  • 120:31 - 120:34
    okolje pa tudi utrpi precejšnjo škodo.
  • 120:34 - 120:39
    Absurdno je, da na današnji stopnji tehnologije
  • 120:39 - 120:44
    hiše še vedno gradimo z lesom, s kladivi in z žeblji.
  • 120:44 - 120:47
    Takšno gradnjo bo doletela
  • 120:47 - 120:50
    enaka usoda kot delavski razred v ZDA.
  • 120:51 - 120:56
    David Autor s Tehnološkega inštituta Massachusettsa
  • 120:56 - 121:00
    trdi, da je srednji razred zastarel
  • 121:00 - 121:03
    in da bo njegovo delo v prihodnje avtomatizirano.
  • 121:04 - 121:07
    Mehanizacija preprosto proizvede več
  • 121:07 - 121:10
    in je učinkovitejša in trajnostnejša kot človeško delo
  • 121:10 - 121:13
    na praktično vseh gospodarskih področjih.
  • 121:13 - 121:17
    Stroji ne potrebujejo dopusta, odmora, zavarovanja, pokojnine.
  • 121:17 - 121:19
    Delajo lahko 24 ur na dan - in to vsak dan.
  • 121:20 - 121:22
    Človeški izdelki se z njihovimi izdelki
  • 121:22 - 121:25
    s stališča potenciala in natančnosti ne morejo niti primerjati.
  • 121:26 - 121:29
    Nauk zgodbe torej je, da postaja ponavljajoče se človeško delo
  • 121:29 - 121:31
    nekaj zastarelega in nepraktičnega.
  • 121:31 - 121:34
    Tudi brezposelnost, ki smo mu priča,
  • 121:34 - 121:37
    je v bistvu posledica
  • 121:37 - 121:40
    večje učinkovitosti tehnologije.
  • 121:40 - 121:44
    Tržni ekonomisti že leta in leta pozabljajo na naraščajoči pojav
  • 121:44 - 121:47
    tehnološke brezposelnosti,
  • 121:47 - 121:50
    ker so se doslej ponavadi pojavili novi sektorji,
  • 121:50 - 121:53
    ki so posrkali izrinjene delavce.
  • 121:53 - 121:56
    Danes je edini preživeli zaposlitveni sektor storitveni sektor,
  • 121:56 - 122:00
    ki trenutno zaposluje več kot 80 % ameriške delovne sile.
  • 122:00 - 122:04
    V drugih industrializiranih državah je slika podobna.
  • 122:04 - 122:06
    A tudi v tem sektorju se pojavlja
  • 122:06 - 122:09
    vse več avtomatiziranih prodajnih mest,
  • 122:09 - 122:13
    avtomatiziranih restavracij in celo trgovin.
  • 122:13 - 122:15
    Tako da celo ekonomisti priznavajo,
  • 122:15 - 122:17
    kar so leta in leta zanikali.
  • 122:17 - 122:21
    Ne le da se zaposlitvena kriza poglablja
  • 122:21 - 122:23
    zaradi položaja tehnoloških delavcev
  • 122:23 - 122:26
    kot posledica svetovne gospodarske krize.
  • 122:26 - 122:28
    Globlja kot je recesija,
  • 122:28 - 122:31
    hitreje se uvaja mehanizacija.
  • 122:31 - 122:33
    Pri tem se seveda ne zavedajo,
  • 122:33 - 122:36
    da s hitro mehanizacijo sicer prihranijo,
  • 122:36 - 122:38
    a tudi izpodrinejo vse več ljudi.
  • 122:38 - 122:41
    S tem pa se zmanjša kupna moč prebivalstva.
  • 122:41 - 122:43
    To pomeni, da korporacije sicer lahko
  • 122:43 - 122:45
    vse proizvajajo ceneje,
  • 122:45 - 122:48
    je pa zato vse manj ljudi, ki imajo denar, da bi kaj kupili,
  • 122:48 - 122:51
    pa naj se stvari še tako zelo pocenijo.
  • 122:51 - 122:54
    Sklenemo lahko, da se igra 'dela proti plačilu'
  • 122:54 - 122:57
    počasi izteka.
  • 122:57 - 122:59
    Če si vzamemo trenutek in razmislimo
  • 122:59 - 123:02
    o obstoječih delovnih mestih,
  • 123:02 - 123:05
    ki bi jih lahko v tem trenutku avtomatizirali, ugotovimo,
  • 123:06 - 123:08
    da bi se od svojega dela zaradi mehanizacije
  • 123:08 - 123:11
    poslovilo 75 % svetovne delovne sile.
  • 123:12 - 123:15
    Prav zato v na virih temelječem gospodarstvu
  • 123:15 - 123:18
    ni denarno-tržnega sistema.
  • 123:18 - 123:20
    Sploh ni denarja.
  • 123:20 - 123:21
    Ker ga ne potrebujemo.
  • 123:21 - 123:23
    Na virih temelječe gospodarstvo
  • 123:23 - 123:26
    se zaveda, da je mehanizacija učinkovita,
  • 123:26 - 123:28
    in sprejema, kar ta ponuja.
  • 123:28 - 123:30
    Ne bori se proti njej, kot to počnemo danes.
  • 123:31 - 123:33
    Zakaj le? To bi bilo neodgovorno.
  • 123:33 - 123:37
    Saj si želimo učinkovitosti in trajnostnosti.
  • 123:38 - 123:41
    Pa se vrnimo k našemu mestnemu sistemu.
  • 123:41 - 123:43
    V njegovem središču je kupola,
  • 123:43 - 123:45
    v kateri ni le
  • 123:45 - 123:48
    izobraževalno središče in prometno vozlišče,
  • 123:48 - 123:50
    tu je tudi glavni center,
  • 123:50 - 123:52
    ki upravlja tehnične funkcije v mestu.
  • 123:52 - 123:56
    Celotno mesto je torej en sam velik avtomatiziran stroj.
  • 123:56 - 123:58
    V vseh pasovih so senzorji,
  • 123:58 - 124:00
    ki spremljajo arhitekturni proces:
  • 124:00 - 124:04
    zbiranje energije, proizvodnjo, distribucijo in podobno.
  • 124:04 - 124:07
    Ali to pomeni, da bi ljudje morali nadzirati
  • 124:07 - 124:10
    vse te funkcije v primeru okvare ali podobnega?
  • 124:10 - 124:11
    Po vsej verjetnosti da.
  • 124:11 - 124:13
    A njihovo število bi bilo vse manjše,
  • 124:13 - 124:15
    saj bi se sistem nenehno izboljševal.
  • 124:15 - 124:17
    V tem trenutku pa bi bili
  • 124:17 - 124:19
    za opravljanje takšnega dela
  • 124:20 - 124:22
    potrebni morda 3 % mestnih prebivalcev.
  • 124:22 - 124:24
    Lahko vam zagotovim naslednje:
  • 124:24 - 124:26
    Če vzpostavimo gospodarski sistem,
  • 124:26 - 124:28
    katerega naloga je, da skrbi za nas
  • 124:29 - 124:31
    in da poskrbi za naše blagostanje,
  • 124:31 - 124:33
    ne da bi se morali podrejati
  • 124:33 - 124:35
    zasebnemu diktatorstvu vsak dan,
  • 124:35 - 124:38
    ne da bi morali hoditi v službo,
  • 124:38 - 124:40
    ki je tehnično nepotrebna in družbeno nesmiselna,
  • 124:41 - 124:44
    medtem ko se spopadamo z dolgom, ki ne obstaja,
  • 124:44 - 124:46
    zato da bi poplačali vse račune,
  • 124:46 - 124:50
    bodo ljudje prostovoljno odstopili svoj čas,
  • 124:50 - 124:53
    da bi vzdrževali in izboljševali sistem,
  • 124:53 - 124:56
    ki tako skrbi zanje.
  • 124:57 - 125:00
    Ko govorimo o spodbudi,
  • 125:00 - 125:02
    ljudje ponavadi sklepajo,
  • 125:02 - 125:04
    da bi ljudje, če ne bi bilo ničesar,
  • 125:04 - 125:07
    kar bi nas sililo delati za preživetje,
  • 125:07 - 125:09
    posedali naokrog v brezdelju
  • 125:09 - 125:12
    in se prelevili v debele, lene packe.
  • 125:12 - 125:14
    To je bedarija.
  • 125:14 - 125:17
    Prav sistem dela, kakršnega imamo danes,
  • 125:17 - 125:19
    poraja lenobo.
  • 125:19 - 125:22
    Prav nič je ne rešuje.
  • 125:22 - 125:24
    Spomnimo se, kakšni smo bili kot otroci.
  • 125:24 - 125:27
    Polni življenja, zanimale so nas nove stvari,
  • 125:27 - 125:30
    hoteli smo jih razumeti, ustvarjati, raziskovati, ...
  • 125:30 - 125:33
    Sčasoma pa nas je svet prisilil razmišljati o tem,
  • 125:33 - 125:36
    kako bi služili denar.
  • 125:36 - 125:38
    Tako smo se omejili, ko smo gulili šolske klopi
  • 125:38 - 125:41
    in ko smo študirali na univerzi.
  • 125:41 - 125:44
    Nekega dne smo tako postali bitje,
  • 125:44 - 125:46
    ki deluje kot zobnik na kolesu, ki poganja model,
  • 125:46 - 125:49
    ki vse sadove pošilja 1 % ljudi, ki so na samem vrhu.
  • 125:49 - 125:52
    Znanstvene študije so pokazale,
  • 125:52 - 125:55
    da ljudi, ko izumljajo in ustvarjajo,
  • 125:55 - 125:58
    ne motivira denarna nagrada.
  • 125:58 - 126:00
    Zanje je nagrada to, da so nekaj ustvarili.
  • 126:01 - 126:04
    Denar deluje kot spodbuda
  • 126:04 - 126:06
    za izvajanje ponavljajočih se, enoličnih del,
  • 126:06 - 126:10
    ki bi jih zlahka, kot smo pokazali, opravljali stroji.
  • 126:10 - 126:12
    Kar zadeva domiselnost, inovacije,
  • 126:12 - 126:15
    dejansko uporabo našega upa, pa velja,
  • 126:15 - 126:18
    da denarne spodbude predstavljajo pravo oviro,
  • 126:18 - 126:21
    da posežejo v ustvarjalno razmišljanje in ga zmanjšajo.
  • 126:21 - 126:24
    To morda razloži, zakaj Nikola Tesla, brata Wright
  • 126:24 - 126:27
    in drugi izumitelji, ki so ogromno prispevali
  • 126:27 - 126:28
    sodobnemu svetu,
  • 126:28 - 126:32
    niso nikoli pokazali zanimanja za denarne spodbude.
  • 126:32 - 126:35
    Dejstvo je, da je denar lažna spodbuda,
  • 126:35 - 126:38
    ki povzroča 100-krat večje izkrivljanje
  • 126:38 - 126:40
    kot pa pozitiven prispevek.
  • 126:42 - 126:45
    Dobro jutro, učenci. Sedite, prosim.
  • 126:45 - 126:48
    Danes bom najprej šla do vsakega od vas
  • 126:48 - 126:52
    in vas vprašala, kaj bi radi bili, ko boste odrasli.
  • 126:52 - 126:54
    Kdo bo prvi?
  • 126:54 - 126:56
    Prav. Sarah, kaj bi bila?
  • 126:56 - 127:01
    Ko bom velika, bom delala v McDonald'su, tako kot moja mama!
  • 127:01 - 127:04
    Boš nadaljevala družinsko tradicijo, kaj?
  • 127:04 - 127:06
    Kaj pa ti, Linda?
  • 127:06 - 127:08
    Ko bom velika,
  • 127:08 - 127:11
    bom pocestnica v New Yorku!
  • 127:11 - 127:13
    Dama s stilom, kaj?
  • 127:13 - 127:15
    Zelo ambiciozno.
  • 127:15 - 127:17
    Kaj pa ti, Tommy?
  • 127:17 - 127:19
    Ko bom odrasel,
  • 127:19 - 127:21
    bom bogat poslovnež, del elite,
  • 127:21 - 127:23
    delal bom na Wall Streetu in mastno služil,
  • 127:23 - 127:25
    ko bodo propadale tuje ekonomije.
  • 127:25 - 127:26
    Kako podjetno ...
  • 127:26 - 127:30
    Kako lepo, da imate tako zelo različne kulturne interese!
  • 127:32 - 127:34
    [Žrtve kulture]
  • 127:34 - 127:36
    Kot rečeno, na virih temelječe gospodarstvo
  • 127:36 - 127:40
    z znanstveno metodo naslavlja družbena vprašanja,
  • 127:40 - 127:43
    ne zgolj tehnično učinkovitost.
  • 127:44 - 127:46
    Zanima ga tudi neposredna dobrobit
  • 127:46 - 127:49
    človeka in družbe, pa tudi vse, kar to zajema.
  • 127:50 - 127:52
    Čemu le koristi družbeni sistem,
  • 127:52 - 127:56
    če ne osrečuje in če ne omogoča mirnega sobivanja?
  • 127:56 - 127:58
    Zato je pomembno poudariti,
  • 127:58 - 128:00
    da bi se z odpravo denarnega sistema
  • 128:00 - 128:03
    in z zagotovitvijo življenjskih potrebščin
  • 128:03 - 128:05
    na svetu skorajda nemudoma
  • 128:05 - 128:08
    zmanjšala stopnja kriminala za približno 95 %,
  • 128:08 - 128:12
    saj ne bi imeli česa krasti, poneverjati, koga preslepariti.
  • 128:12 - 128:15
    95 % zapornikov je končalo v zaporu
  • 128:15 - 128:18
    zaradi kaznivih dejanj, vezanih na denar, ali zaradi zlorabe mamil.
  • 128:18 - 128:23
    Zloraba mamil pa ni zločin, je motnja.
  • 128:23 - 128:25
    Kaj pa tistih preostalih 5 %?
  • 128:25 - 128:27
    Tistih zares nasilnih storilcev?
  • 128:27 - 128:29
    Tistih, za katere imamo občutek,
  • 128:29 - 128:31
    da so nasilni samo zato, da bi lahko bili nasilni.
  • 128:31 - 128:35
    Ali so že po naravi zlobni?
  • 128:35 - 128:40
    Osebno mislim, da je čista izguba časa
  • 128:40 - 128:44
    izražati moralne sodbe
  • 128:44 - 128:47
    o nasilnosti ljudi,
  • 128:47 - 128:50
    ker nam to prav nič ne pomaga
  • 128:50 - 128:54
    razumeti, kakšni so razlogi za nasilnost
  • 128:54 - 128:58
    in kako bi lahko nasilno vedenje preprečili.
  • 128:58 - 129:02
    Včasih me vprašajo, ali verjamem, da je treba zločincem 'odpustiti'.
  • 129:02 - 129:04
    Na to odgovarjam:
  • 129:04 - 129:07
    V odpuščanje verjamem toliko,
  • 129:07 - 129:10
    kot verjamem v obsojanje.
  • 129:10 - 129:13
    Le če bomo skupaj, kot družba,
  • 129:13 - 129:16
    nasilnost obravnavali
  • 129:16 - 129:20
    kot težavo v javnem zdravju in v preventivni medicini,
  • 129:20 - 129:23
    če ne bomo nanjo gledali kot na moralno zlobo,
  • 129:23 - 129:26
    šele ko bomo spremenili svoj odnos,
  • 129:26 - 129:28
    svoje domneve in vrednote,
  • 129:28 - 129:32
    bomo uspešno zmanjšali
  • 129:32 - 129:35
    stopnjo nasilja. Takrat nasilja ne bomo več spodbujali,
  • 129:35 - 129:37
    kot to počnemo zdaj.
  • 129:37 - 129:40
    Bolj kot hočemo pravico, bolj smo prizadeti,
  • 129:40 - 129:42
    zakaj pravice ni.
  • 129:42 - 129:46
    Imamo, kar imamo. To je to.
  • 129:46 - 129:50
    Če ljudi vzgajamo kot rasistične fanatike,
  • 129:50 - 129:53
    če odrastejo v okolju, ki takšne ideje zagovarja,
  • 129:53 - 129:55
    zakaj jih krivimo, da so, kar so?
  • 129:55 - 129:58
    So le žrtve subkulture.
  • 129:58 - 130:00
    Zato jim moramo pomagati.
  • 130:00 - 130:04
    Stvar je v tem, da moramo spremeniti okolje,
  • 130:04 - 130:06
    ki povzroča takšno odklonsko vedenje.
  • 130:06 - 130:07
    V tem je problem.
  • 130:07 - 130:09
    Ni odgovor v tem, da ljudi zapremo v keho.
  • 130:10 - 130:13
    Sodniki, odvetniki, 'svobodno odločanje'
  • 130:13 - 130:15
    in podobni koncepti so nevarni prav zato,
  • 130:15 - 130:20
    ker nam strežejo s takšnimi dezinformacijami.
  • 130:20 - 130:23
    To je 'slab' človek … Ta oseba je 'serijski morilec' ...
  • 130:23 - 130:25
    Serijski morilec postaneš.
  • 130:25 - 130:30
    Tako kot vojaki postanejo serijski morilci z mitraljezom.
  • 130:30 - 130:33
    Postanejo stroji za ubijanje,
  • 130:33 - 130:35
    čeprav v njih nihče ne vidi morilcev,
  • 130:35 - 130:37
    ker je to vendar 'naravno'.
  • 130:37 - 130:39
    Zato pa krivimo ljudi.
  • 130:39 - 130:42
    In rečemo: Nazist je bil, Žide je mučil.
  • 130:42 - 130:45
    Ni res, vzgojili so ga, da muči Žide.
  • 130:45 - 130:48
    Kdor sprejme dejstvo,
  • 130:48 - 130:51
    da se ljudje sami odločajo,
  • 130:51 - 130:53
    da imajo svobodo odločanja -
  • 130:53 - 130:56
    pri čemer svoboda pomeni, da nanje nihče ni vplival ...
  • 130:56 - 130:58
    Tega preprosto ne morem razumeti.
  • 130:58 - 131:02
    Pri vseh naših odločitvah na nas vse
  • 131:02 - 131:05
    vplivajo kultura, v kateri živimo, starši,
  • 131:05 - 131:07
    prevladujoče vrednote.
  • 131:07 - 131:11
    Smo torej pod vplivom, zato se ne moremo 'svobodno' odločati.
  • 131:11 - 131:14
    Katera je največja država na svetu? Pravi odgovor se glasi:
  • 131:14 - 131:16
    Nisem si še ogledal vsega sveta in ne vem
  • 131:16 - 131:20
    dovolj o drugih kulturah, da bi odgovoril na to vprašanje.
  • 131:20 - 131:22
    Še nikogar nisem srečal, ki bi tako govoril.
  • 131:22 - 131:25
    Ponavadi izstrelijo: Dobre stare ZDA!
  • 131:25 - 131:26
    Največja država na svetu!
  • 131:26 - 131:29
    Ničesar niso preučili … Ste bili v Indiji? - Ne.
  • 131:29 - 131:30
    Ste že bili v Britaniji? - Ne.
  • 131:30 - 131:32
    Kaj pa v Franciji? - Ne.
  • 131:32 - 131:34
    Na podlagi česa torej sklepate?
  • 131:34 - 131:36
    Na to pa ne znajo odgovoriti. In se razjezijo.
  • 131:36 - 131:37
    Ti dam eno! Kdo pa si ti,
  • 131:37 - 131:40
    da mi boš rekel, kaj naj mislim?
  • 131:40 - 131:42
    Ne pozabite: Opravka imate z odklonskimi ljudmi.
  • 131:42 - 131:45
    Saj ne vedo, kaj odgovarjajo.
  • 131:45 - 131:48
    So le žrtve kulture, to pa pomeni,
  • 131:48 - 131:51
    da je nanje vplivala kultura, v kateri živijo.
  • 132:09 - 132:16
    [Četrti del: Vstaja]
  • 132:18 - 132:20
    Ko razmišljamo o na virih temelječem gospodarstvu,
  • 132:20 - 132:23
    pogosto naletimo na različne argumente.
  • 132:23 - 132:25
    [EH!] (prekinjen)
  • 132:25 - 132:27
    [Eh! Ja, kaj še!]
  • 132:27 - 132:29
    [Čakaj malo!]
  • 132:29 - 132:34
    [To pa poznam. Temu se reče marksizem, kolega.]
  • 132:34 - 132:38
    [Stalin je pobil 800 milijard ljudi zaradi podobnih idej ...]
  • 132:38 - 132:42
    [Moj oče je umrl v gulagu!]
  • 132:42 - 132:44
    [Komunist! Fašist!]
  • 132:44 - 132:46
    [Če ti tu ni všeč, pa pojdi drugam!]
  • 132:46 - 132:47
    Prosim, pomirite se ...
  • 132:47 - 132:49
    [Smrt novemu svetovnemu redu!]
  • 132:49 - 132:51
    [Smrt novemu svetovnemu redu!]
  • 132:51 - 132:53
    Občinstvo je postajalo vse bolj nerazsodno.
  • 132:53 - 132:55
    Voditelj, povsem v šoku in zmeden,
  • 132:55 - 132:58
    je nenadoma doživel srčni napad.
  • 133:00 - 133:05
    Tako je smrt storil komunistično propagandni film.
  • 133:06 - 133:09
    [napaka v sistemu]
  • 133:11 - 133:13
    [Obnavljam. - Obnovljen.]
  • 133:14 - 133:17
    Takšne in podobne stvari sem že rekel
  • 133:17 - 133:19
    v skupinah ljudi, ki razmišljajo,
  • 133:19 - 133:23
    v skupinah, kot je Rimski klub in podobno,
  • 133:23 - 133:25
    pa so rekli: Marksist!
  • 133:25 - 133:27
    Kaj? Marksist? Od kod pa je zdaj to prišlo?
  • 133:27 - 133:30
    Preprosto oklepajo se svoje svete podobe,
  • 133:30 - 133:33
    to je njihov sveti gral.
  • 133:33 - 133:35
    Pa tako preprosto je vse skupaj.
  • 133:35 - 133:38
    Sprašujejo me, ali sem socialist ali komunist ali kapitalist.
  • 133:38 - 133:41
    Nič od naštetega, odgovorim. Zakaj mislite,
  • 133:41 - 133:43
    da obstajajo le naštete možnosti?
  • 133:43 - 133:45
    Takšne politične konstrukte
  • 133:45 - 133:47
    so ustvarili pisci, ki so sklepali,
  • 133:47 - 133:50
    da živimo na planetu, kjer so viri neomejeni.
  • 133:50 - 133:53
    Nobena od teh političnih filozofij niti pomisli ne
  • 133:53 - 133:57
    na to, da bi morda lahko obstajalo kakšno pomanjkanje.
  • 133:57 - 134:01
    Komunizem, socializem, podjetništvo, fašizem
  • 134:01 - 134:04
    so del družbene evolucije.
  • 134:04 - 134:06
    Ne moremo z enim samim korakom
  • 134:06 - 134:08
    stopiti iz ene kulture v drugo,
  • 134:08 - 134:10
    potrebujemo vmesne postaje.
  • 134:10 - 134:12
    Najprej moramo zagotoviti osnovo za življenje,
  • 134:12 - 134:14
    to pa najlaže opredelimo,
  • 134:14 - 134:16
    saj je treba izpolniti vse pogoje,
  • 134:16 - 134:17
    da lahko spet vdihnemo.
  • 134:17 - 134:20
    Potrebujemo torej zrak, da dihamo,
  • 134:20 - 134:23
    vodo, varnost,
  • 134:23 - 134:25
    dostop do izobraževanja,
  • 134:25 - 134:28
    vse, kar si delimo in uporabljamo,
  • 134:28 - 134:31
    brez česar življenje, ne glede na kulturo, ne more preživeti.
  • 134:31 - 134:35
    Vrniti se moramo k osnovi za življenje,
  • 134:35 - 134:38
    ta pa nima nobene zveze z nobenim izmom.
  • 134:38 - 134:41
    Gre za analizo vrednosti življenja.
  • 134:42 - 134:43
    [Nespodobno]
  • 134:44 - 134:46
    Zgodovinsko dejstvo je,
  • 134:46 - 134:49
    da prevladujoča intelektualna kultura
  • 134:49 - 134:51
    določene družbe odraža
  • 134:51 - 134:54
    interese vladujoče družbene skupine.
  • 134:54 - 134:56
    V sužnjelastniški družbi
  • 134:56 - 134:59
    so prepričanja o ljudeh in o človekovih pravicah
  • 134:59 - 135:03
    odražala potrebe sužnjelastnikov.
  • 135:03 - 135:05
    V družbi, ki temelji
  • 135:05 - 135:11
    na moči posameznikov, ki nadzorujejo in imajo dobiček
  • 135:11 - 135:14
    na podlagi življenja in dela milijonov ljudi,
  • 135:14 - 135:16
    prevladujoča intelektualna kultura
  • 135:16 - 135:19
    odraža potrebe vladujoče skupine.
  • 135:19 - 135:22
    Če torej pogledamo okoli sebe, ugotovimo,
  • 135:22 - 135:25
    da zamisli, ki prevevajo in psihologijo
  • 135:25 - 135:28
    in sociologijo in zgodovino
  • 135:28 - 135:31
    in politično ekonomijo in politične vede,
  • 135:31 - 135:35
    v bistvu odražajo določene interese elite.
  • 135:35 - 135:38
    Akademiki, ki preveč dvomijo,
  • 135:38 - 135:41
    so odrinjeni na stran
  • 135:41 - 135:44
    ali so oklicani za 'radikalce'.
  • 135:44 - 135:46
    Prevladujoče vrednote neke kulture
  • 135:46 - 135:48
    vselej podpirajo in ohranjajo to,
  • 135:48 - 135:50
    kar določena kultura nagrajuje.
  • 135:50 - 135:52
    Ko gre za družbo, v kateri se uspeh in položaj
  • 135:52 - 135:55
    merita glede na materialno bogastvo
  • 135:55 - 135:57
    - in ne glede na doprinos družbi -
  • 135:57 - 136:02
    zlahka ugotovimo, zakaj je svet, kakršen je.
  • 136:02 - 136:04
    Opravka imamo z motnjo sistema vrednot,
  • 136:04 - 136:06
    saj je ta povsem ločen od narave,
  • 136:06 - 136:09
    saj sta v njem prednostno mesto
  • 136:09 - 136:12
    človekovega in družbenega zdravja zasedla
  • 136:12 - 136:15
    pojma umetnega bogastva in neomejene rasti.
  • 136:15 - 136:17
    Ta motnja je kot nekakšen virus
  • 136:17 - 136:20
    pronicala v vse vidike vladanja,
  • 136:20 - 136:24
    v sredstva javnega obveščanja, v zabavo in celo v akademski svet.
  • 136:24 - 136:26
    V strukturo so seveda vgrajeni
  • 136:26 - 136:28
    varnostni mehanizmi,
  • 136:28 - 136:30
    ki preprečujejo kakršenkoli neželeni poseg.
  • 136:30 - 136:33
    Privrženci denarno-tržne religije,
  • 136:33 - 136:36
    samooklicani varuhi statusa quo,
  • 136:36 - 136:40
    neutrudno iščejo načine, kako bi se izognili kakršnikoli misli,
  • 136:40 - 136:43
    ki bi motila njihova prepričanja.
  • 136:43 - 136:47
    Najpogosteje to počnejo s pomočjo njim samoumevnih dualističnih delitev.
  • 136:47 - 136:50
    Če nisi republikanec, si pa demokrat.
  • 136:50 - 136:53
    Če nisi kristjan, si zagotovo satanist.
  • 136:53 - 136:55
    Če čutiš, da lahko družbo izboljšamo,
  • 136:55 - 136:57
    do točke, ko bi ta - kaj pa vem? -
  • 136:57 - 136:59
    poskrbela za vse,
  • 136:59 - 137:01
    potem si pa utopist.
  • 137:01 - 137:04
    Najbolj zahrbtna pa je naslednja trditev:
  • 137:04 - 137:06
    če ne podpiraš prostega trga,
  • 137:06 - 137:09
    potem nasprotuješ svobodi.
  • 137:09 - 137:11
    Pa jaz verjamem v svobodo!
  • 137:11 - 137:13
    Kadarkoli nekdo izusti besedo svoboda
  • 137:13 - 137:15
    ali pa besedno zvezo vladno vmešavanje,
  • 137:15 - 137:20
    v šifrah sporoča:
  • 137:20 - 137:23
    preprečevanje maksimiranja pretopitve denarja
  • 137:23 - 137:27
    v še več denarja za zasebne lastnike denarja.
  • 137:28 - 137:30
    To je to. Pa naj vam rečejo karkoli, na primer:
  • 137:30 - 137:31
    Ljudje potrebujejo dobrine.
  • 137:31 - 137:36
    Borimo se za svobodo, proti tiraniji.
  • 137:36 - 137:38
    Vsakokrat, ko to vidite, uporabite ta šifrant,
  • 137:38 - 137:41
    in ugotovili boste,
  • 137:41 - 137:43
    da še v vsakem primeru zadene.
  • 137:43 - 137:46
    Temu bi morda lahko rekli skladnja.
  • 137:46 - 137:51
    Prevladujoča skladnja razumevanja in vrednot.
  • 137:51 - 137:54
    Ta prevladuje bolj, kot si celo oni priznajo.
  • 137:54 - 137:56
    Tako da bodo morda rekli: 'Sploh nisem tako mislil!'
  • 137:56 - 137:58
    Pa čeprav so mislili natanko tako.
  • 137:58 - 138:00
    Tako kot govorimo slovnično pravilno
  • 138:00 - 138:02
    in se držimo slovničnih pravil,
  • 138:02 - 138:04
    ne da bi točno vedeli, katera pravila so to.
  • 138:04 - 138:08
    Tako da vse to temelji na skladnji prevladujočih vrednot.
  • 138:08 - 138:12
    Kadarkoli torej izustijo nekaj takšnega kot
  • 138:12 - 138:15
    vmešavanje vlade, pomanjkanje svobode, svoboda,
  • 138:15 - 138:18
    napredek ali razvoj, lahko to dešifrirate,
  • 138:18 - 138:23
    in vidite, da je to to.
  • 138:23 - 138:26
    Kadarkoli slišite besedo svoboda,
  • 138:26 - 138:28
    se ta pojavlja v isti povedi
  • 138:28 - 138:30
    kot nekaj, čemur pravijo demokracija.
  • 138:30 - 138:33
    Naravnost neverjetno je, koliko ljudi je prepričanih,
  • 138:33 - 138:35
    da imajo dejanski vpliv na to,
  • 138:35 - 138:38
    kar vlada počne,
  • 138:38 - 138:40
    in kako pozabljajo, da je v sami naravi našega sistema,
  • 138:40 - 138:43
    da je vse na prodaj.
  • 138:43 - 138:46
    Edini glas, ki šteje, je glas denarja,
  • 138:46 - 138:48
    pa naj se aktivisti repenčijo
  • 138:48 - 138:51
    o etiki in odgovornosti, kolikor hočejo.
  • 138:51 - 138:55
    V tržnem sistemu je še vsak politik, vsak zakon
  • 138:55 - 138:58
    in posledično vsaka vlada na prodaj.
  • 138:58 - 139:02
    Tudi danes, po tem, ko smo leta 2007
  • 139:02 - 139:04
    za reševanje bank namenili 20 bilijonov dolarjev,
  • 139:04 - 139:06
    vsoto, s katero bi lahko dodobra spremenili
  • 139:06 - 139:09
    svetovno energetsko infrastrukturo
  • 139:09 - 139:10
    in jo preusmerili na povsem obnovljive vire,
  • 139:10 - 139:13
    vsoto, ki smo jo raje namenili nizu institucij,
  • 139:13 - 139:15
    ki ne naredijo absolutno nič, da bi pomagale družbi,
  • 139:15 - 139:17
    nizu institucij, ki bi jih že jutri
  • 139:17 - 139:20
    zlahka in brez posledic odpravili,
  • 139:20 - 139:22
    ljudje še vedno slepo verjamejo,
  • 139:22 - 139:28
    da politiki in politika skrbijo za dobro ljudi.
  • 139:28 - 139:31
    Dejstvo pa je, da je politika posel
  • 139:31 - 139:34
    in da ni nič kaj drugačna od drugih poslov v tržnem sistemu,
  • 139:34 - 139:38
    zato svojim interesom daje prednost pred vsem ostalim.
  • 139:38 - 139:43
    Pošteno povedano, ne verjamem v politično delovanje.
  • 139:43 - 139:46
    Mislim, da se sistem krči in širi tako, kot sam hoče.
  • 139:46 - 139:48
    Prilagaja se na spremembe.
  • 139:48 - 139:50
    Gibanje za državljanske pravice pač
  • 139:50 - 139:52
    od tistih, ki imajo v lasti državo, zahteva nekakšne prilagoditve.
  • 139:52 - 139:55
    Jasno jim je, kaj jim je v interesu.
  • 139:55 - 139:58
    Ko vidijo, da je določena količina svobode dobra,
  • 139:58 - 140:01
    ker ljudem daje utvaro, da so svobodni, ljudem omogočijo, da volijo,
  • 140:01 - 140:04
    da si potem lahko domišljajo, da imajo neko nepomembno izbiro.
  • 140:04 - 140:08
    Nepomembno pa zato, ker hodimo na volišča kot sužnji, da rečemo:
  • 140:08 - 140:11
    Volil sem. Kako daleč bo šla politična razprava,
  • 140:11 - 140:13
    je določeno, preden se razprava sploh začne.
  • 140:13 - 140:15
    Vsi ostali so porinjeni na rob in predstavljeni
  • 140:15 - 140:18
    kot komunisti ali kot nelojalne osebe,
  • 140:18 - 140:20
    kot tisti, ki so malo čez les.
  • 140:20 - 140:22
    Danes te pa odpravijo, češ, da ti grejo po glavi same zarote.
  • 140:22 - 140:25
    Kot da je to bogokletna misel, ki ti ne bi smela pasti na pamet.
  • 140:25 - 140:28
    Mogotci da bi se dobili in pripravili načrt?!
  • 140:28 - 140:33
    Tega pa ne! Nor si! Povsod vidiš zaroto!
  • 140:34 - 140:37
    V obrambo svojega sistema
  • 140:37 - 140:40
    nenehno uporabljajo naslednja mehanizma.
  • 140:40 - 140:44
    Ponavljajo, da je sistem privedel
  • 140:44 - 140:47
    do materialnega napredka, ki smo mu priča na svetu.
  • 140:47 - 140:49
    Pa ni.
  • 140:49 - 140:52
    Glavna vzroka
  • 140:52 - 140:55
    tako imenovane blaginje
  • 140:55 - 140:57
    in rasti prebivalstva sta:
  • 140:58 - 141:01
    eksponencialni razvoj proizvodne tehnologije -
  • 141:01 - 141:04
    ergo domiselnost znanosti -
  • 141:04 - 141:09
    in odkritje bogate energije ogljikovodika,
  • 141:09 - 141:13
    na kateri temelji naš celotni družbeno-gospodarski sistem.
  • 141:13 - 141:15
    Sistem prostega trga, kapitalistični ali
  • 141:15 - 141:18
    denarno-tržni sistem, kakorkoli ga pač imenujemo,
  • 141:18 - 141:21
    ni naredil nič drugega kot to, da mu je uspelo uloviti ta val
  • 141:21 - 141:25
    in ga jezditi z izkrivljenim sistemom spodbud in nenačrtno metodo
  • 141:25 - 141:30
    neenakopravnega izkoriščanja in distribuiranja sadov tega.
  • 141:30 - 141:34
    Druga stvar, ki jo uporabljajo v bran, pa so agresivni družbeni predsodki,
  • 141:34 - 141:36
    ki so jih ustvarjali skozi leta in leta propagande,
  • 141:36 - 141:39
    ki v drugih družbenih sistemih vidijo
  • 141:39 - 141:41
    pot, ki vodi do tiranije,
  • 141:41 - 141:45
    pri čemer radi navržejo imena, kot so Stalin, Mao in Hitler,
  • 141:45 - 141:47
    in število ljudi, ki so jih pobili.
  • 141:47 - 141:50
    Vseeno je, kako oblastniški so ti možakarji bili
  • 141:50 - 141:54
    in kakšne družbene pristope so zagovarjali.
  • 141:54 - 141:56
    Če se že gremo igrico smrti,
  • 141:56 - 141:58
    če že govorimo o sistematičnem vsakodnevnem
  • 141:58 - 142:00
    množičnem pobijanju človeških bitij,
  • 142:00 - 142:05
    potem se nič ne more primerjati s tem, kar imamo danes.
  • 142:05 - 142:10
    V več kot zadnjih sto letih se lakota ni pojavila,
  • 142:10 - 142:13
    ker bi primanjkovalo hrane.
  • 142:13 - 142:16
    Povzročila jo je relativna revščina.
  • 142:16 - 142:20
    Gospodarski viri so bili tako neenako razporejeni,
  • 142:20 - 142:24
    da revni preprosto niso imeli dovolj denarja
  • 142:24 - 142:26
    za nakup hrane, ki bi jo lahko dobili,
  • 142:26 - 142:29
    če bi jo lahko plačali.
  • 142:30 - 142:32
    To je primer strukturnega nasilja.
  • 142:32 - 142:37
    Naslednji primer: v Afriki in v drugih predelih sveta
  • 142:37 - 142:40
    (osredotočil se bom na Afriko)
  • 142:40 - 142:43
    na desetine milijonov ljudi umira zaradi aidsa.
  • 142:43 - 142:45
    Zakaj umirajo?
  • 142:45 - 142:47
    Ne zato, ker ne bi znali aidsa pozdraviti.
  • 142:47 - 142:51
    V bogatih državah živijo milijoni ljudi,
  • 142:51 - 142:55
    ki prav dobro živijo,
  • 142:55 - 142:57
    ker imajo zdravila, s katerimi jih zdravijo.
  • 142:57 - 143:00
    Tisti, ki v Afriki umirajo zaradi aidsa,
  • 143:00 - 143:03
    ne umirajo, ker imajo virus HIV,
  • 143:03 - 143:06
    temveč zato, ker nimajo denarja,
  • 143:06 - 143:09
    s katerim bi plačali zdravila, ki bi jih obdržala pri življenju.
  • 143:09 - 143:11
    Že Gandhi je to uvidel. Dejal je:
  • 143:11 - 143:16
    Najbolj smrtonosna oblika nasilja je revščina.
  • 143:16 - 143:18
    Čista resnica.
  • 143:18 - 143:23
    Revščina ubija neprimerno več ljudi, kot so jih pokončale vojne,
  • 143:23 - 143:26
    kot so jih v vsej človeški zgodovini pobili morilci,
  • 143:26 - 143:29
    zaradi revščine jih umre več od tistih, ki so umrli od lastne roke.
  • 143:29 - 143:32
    Ne le, da strukturno nasilje pobije več ljudi
  • 143:32 - 143:35
    kot vse oblike vedenjskega nasilja skupaj,
  • 143:35 - 143:38
    strukturno nasilje je tudi
  • 143:38 - 143:41
    glavni vzrok vedenjskega nasilja.
  • 143:43 - 143:46
    [Začetek konca]
  • 143:47 - 143:51
    Nafta je vsepovsod navzoč
  • 143:51 - 143:55
    temelj trdnjave človeške civilizacije.
  • 143:55 - 144:00
    Za vsako kalorije hrane, ki jo pojemo v industrijskih državah,
  • 144:00 - 144:04
    porabimo 10 kalorij ogljikovodika, nafte ali zemeljskega plina.
  • 144:04 - 144:07
    Gnojila so izdelana iz zemeljskega plina.
  • 144:07 - 144:09
    Pesticidi so izdelani iz nafte.
  • 144:09 - 144:12
    Stroje na naftni pogon uporabljamo za sajenje, oranje, namakanje,
  • 144:12 - 144:14
    spravilo pridelka, prevoz, embalažo. Hrano ovijemo
  • 144:14 - 144:17
    v plastiko - ta je iz nafte. Vsa plastika je iz nafte.
  • 144:17 - 144:19
    V vsaki pnevmatiki je 26 litrov nafte.
  • 144:19 - 144:23
    Nafta je povsod. Vseprisotna je.
  • 144:23 - 144:25
    Samo zaradi nafte je v tem trenutku na tem svetu
  • 144:25 - 144:28
    skoraj 7 milijard ljudi.
  • 144:28 - 144:30
    Zaradi odkritja poceni in lahko dostopne energije,
  • 144:30 - 144:32
    ki je, mimogrede, ekvivalentna energiji
  • 144:32 - 144:36
    milijard sužnjev, ki bi delali noč in dan,
  • 144:36 - 144:40
    se je v zadnjem stoletju svet tako močno spremenil,
  • 144:40 - 144:43
    svetovno prebivalstvo pa se je podeseterilo.
  • 144:43 - 144:48
    Do leta 2050 bo ponudba nafte zadoščala
  • 144:48 - 144:50
    le za polovico svetovnega prebivalstva,
  • 144:50 - 144:52
    če bo naš življenjski slog ostal nespremenjen.
  • 144:52 - 144:57
    Prilagoditev bo zahtevala ogromne spremembe.
  • 144:57 - 145:01
    Na sodček novo odkrite nafte danes porabimo šest sodčkov.
  • 145:01 - 145:03
    Pred petimi leti smo jih na vsak najdeni sodček
  • 145:03 - 145:05
    porabili štiri.
  • 145:05 - 145:07
    Naslednje leto bomo na en novo odkriti sodček
  • 145:07 - 145:09
    porabili osem sodčkov nafte.
  • 145:09 - 145:11
    Muči me,
  • 145:11 - 145:16
    da se ne vlade ne vodilna podjetja po svetu
  • 145:16 - 145:20
    niti malo ne trudijo, da bi karkoli spremenile.
  • 145:20 - 145:24
    Saj obstajajo neki kvazi poskusi izgradnje vetrnih elektrarn,
  • 145:24 - 145:27
    pa nekakšno igračkanje s plimo,
  • 145:27 - 145:31
    trudimo se, da bi bili avtomobili učinkovitejši,
  • 145:31 - 145:34
    nič pa ne kaže, da bi se nam bližala
  • 145:34 - 145:36
    kakšna revolucija, vsi popravki so zanemarljivi,
  • 145:36 - 145:38
    kar je naravnost zastrašujoče.
  • 145:38 - 145:42
    Obenem pa vlade, ki delajo po navodilih ekonomistov,
  • 145:42 - 145:45
    ne razumejo, kaj jim poskušamo dopovedati,
  • 145:45 - 145:50
    in se trudijo spodbujati potrošnjo, da bi se vrnila nekdanja blaginja
  • 145:50 - 145:53
    v upanju, da lahko ponovno oživijo dobre stare čase.
  • 145:53 - 145:57
    Tako tiskajo še več denarja brez kakršnegakoli jamstva.
  • 145:57 - 145:59
    Če torej gospodarstvo okreva
  • 145:59 - 146:01
    in se vrnejo časi opevane rasti,
  • 146:01 - 146:03
    bo vsega kmalu konec.
  • 146:04 - 146:07
    V nekaj mesecih, ne letih,
  • 146:07 - 146:11
    bomo trčili ob ponudbo,
  • 146:11 - 146:13
    sledil bo cenovni šok,
  • 146:13 - 146:15
    in nastopila bo še globlja recesija.
  • 146:15 - 146:17
    Pred nami je niz začaranih krogov.
  • 146:17 - 146:19
    Gospodarska rast gre gor, cene se spustijo z verige,
  • 146:19 - 146:21
    potem se pa vse zapre. Zdaj smo na tej točki.
  • 146:21 - 146:25
    Potem začne spet vse okrevati,
  • 146:25 - 146:29
    le da ne moremo več proizvajati poceni energije.
  • 146:29 - 146:32
    Dosegli smo vrh proizvodnje nafte in zdaj gremo po bregu navzdol.
  • 146:32 - 146:35
    Ni šans, da bi iz tal izčrpali več ali da bi črpali hitreje.
  • 146:35 - 146:39
    To pomeni, da se bodo stvari začele zapirati, cena nafte bo padla
  • 146:39 - 146:45
    (tako kot je na začetku 2009), potem bo prišlo do 'oživitve'
  • 146:45 - 146:47
    in cena nafte se bo spet začela dvigovati.
  • 146:47 - 146:49
    Pred kratkim se je vrtela okrog 80 USD na sodček,
  • 146:49 - 146:52
    pa še pri tej ceni, pri zgolj 80 USD na sodček,
  • 146:52 - 146:54
    si jo ljudje po finančnem in gospodarskem kolapsu
  • 146:54 - 146:56
    le težko privoščijo.
  • 146:56 - 147:01
    V tem trenutku proizvedemo približno 86 milijonov sodčkov dnevno.
  • 147:01 - 147:04
    V naslednjih 10 letih bomo morali najti
  • 147:04 - 147:08
    zamenjavo za približno 14 milijonov sodčkov dnevno.
  • 147:09 - 147:12
    Na obzorju ni ničesar, kar bi se približalo enemu samemu odstotku
  • 147:12 - 147:15
    takšnega povpraševanja.
  • 147:15 - 147:17
    Če ne bomo česa storili preklemano hitro,
  • 147:17 - 147:21
    bo nastopilo hudo pomanjkanje energije.
  • 147:21 - 147:25
    Velika napaka je bila, da pred približno 10 leti
  • 147:25 - 147:29
    nismo spoznali, da moramo stopiti skupaj
  • 147:29 - 147:30
    in družno razviti
  • 147:30 - 147:32
    trajnostne oblike energije.
  • 147:32 - 147:35
    Naši vnuki ne bodo mogli verjeti svojim očem,
  • 147:35 - 147:40
    ko bodo to videli.
  • 147:40 - 147:42
    Ljudje, pa saj ste imeli omejeno dobrino, bodo rekli.
  • 147:42 - 147:45
    Kako ste lahko celo gospodarstvo zgradili na nečem,
  • 147:45 - 147:49
    za kar ste vedeli, da bo pošlo?
  • 147:49 - 147:51
    Prvič v človeški zgodovini
  • 147:51 - 147:55
    smo skorajda izčrpali osnovni vir,
  • 147:55 - 147:58
    ki je osrednjega pomena za naše preživetje.
  • 147:58 - 148:00
    Glavna poanta pa je,
  • 148:00 - 148:02
    da bo naš gospodarski sistem tudi zdaj,
  • 148:02 - 148:05
    ko začenja primanjkovati nafte, še naprej slepo vsiljeval
  • 148:05 - 148:07
    svoj rakavi model rasti.
  • 148:07 - 148:11
    Tako da bodo ljudje lahko kupovali še več avtomobilov na naftni pogon,
  • 148:11 - 148:16
    da bodo s tem ustvarjali BDP in odpirali delovna mesta. In vse še poslabšali.
  • 148:16 - 148:18
    Ali obstajajo rešitve, s katerimi bi nadomestili
  • 148:18 - 148:20
    ogljikovodično gospodarstvo?
  • 148:20 - 148:21
    Seveda.
  • 148:22 - 148:24
    Vendar pa se pot, potrebna za spremembe,
  • 148:24 - 148:28
    ne bo oblikovala s pomočjo pravil tržnega sistema,
  • 148:28 - 148:31
    saj ta nove rešitve izvaja
  • 148:31 - 148:34
    izključno prek mehanizma dobička.
  • 148:34 - 148:37
    Ljudje ne vlagajo v obnovljive vire energije,
  • 148:37 - 148:40
    ker v tem, ne na dolgi ne na kratki rok, ni denarja.
  • 148:40 - 148:43
    Da bi prešli nanje, bi se morali sprijazniti
  • 148:43 - 148:46
    s precejšnjo finančno izgubo.
  • 148:46 - 148:49
    Nobenih denarnih spodbud ni.
  • 148:49 - 148:53
    Ko je v našem svetu tako, se nič ne zgodi.
  • 148:54 - 148:56
    Poleg tega pa je naftni vrh
  • 148:56 - 148:59
    le ena izmed številnih posledic, ki jo povzroča
  • 148:59 - 149:03
    okoljsko in družbeno pokvarjeni vlak, ki drvi vse hitreje.
  • 149:03 - 149:05
    Vse manj je tudi pitne vode,
  • 149:05 - 149:07
    brez katere ni življenja.
  • 149:07 - 149:09
    V tem trenutku ima premalo vode
  • 149:09 - 149:11
    2,8 milijarde ljudi,
  • 149:12 - 149:16
    do leta 2030 jih bo 4 milijarde.
  • 149:16 - 149:18
    Proizvodnja hrane.
  • 149:18 - 149:22
    Orna zemljišča, na katerih danes pridelamo
  • 149:22 - 149:25
    99,7 % vse hrane, uničujemo
  • 149:25 - 149:29
    40-krat hitreje, kot jih obnavljamo.
  • 149:29 - 149:32
    V zadnjih 40 letih je postalo nerodovitnih
  • 149:32 - 149:34
    30 % ornih zemljišč.
  • 149:35 - 149:38
    Pri čemer današnje kmetijstvo sloni
  • 149:38 - 149:40
    na ogljikovodikih. Manj bo teh,
  • 149:40 - 149:43
    manj bo hrane.
  • 149:43 - 149:44
    Če bomo še naprej trošili kot danes,
  • 149:44 - 149:48
    bomo do leta 2030 potrebovali toliko virov,
  • 149:48 - 149:51
    da bi potrebovali kar dva planeta.
  • 149:51 - 149:53
    Pri čemer nismo upoštevali nenehnega uničevanja
  • 149:53 - 149:56
    biotske raznovrstnosti, ki podpira življenje,
  • 149:56 - 149:58
    zaradi česar izumirajo številne vrste,
  • 149:58 - 150:01
    okolje po vsem svetu pa trpi.
  • 150:01 - 150:03
    Pomanjkanje določenih virov bo vse večje,
  • 150:03 - 150:05
    svetovno prebivalstvo pa skoraj eksponencialno narašča.
  • 150:05 - 150:08
    Do leta 2030 bo na svetu morda živelo
  • 150:08 - 150:11
    več kot 8 milijard ljudi.
  • 150:11 - 150:14
    To pomeni, da bi morali do leta 2030 proizvesti
  • 150:14 - 150:18
    40 % več energije, da bi zadostili potrebam.
  • 150:18 - 150:22
    Ker pa se brez denarja nič ne začne premikati,
  • 150:22 - 150:24
    ali lahko sploh pričakujemo,
  • 150:24 - 150:26
    da si kakšna država lahko privošči
  • 150:26 - 150:30
    obsežne spremembe, ki so potrebne v kmetijstvu,
  • 150:30 - 150:33
    predelovanju vode, proizvodnji energije in podobno?
  • 150:33 - 150:35
    Svetovna dožniška piramida
  • 150:35 - 150:38
    počasi spravlja na kolena ves svet.
  • 150:38 - 150:39
    Armade brezposelnih,
  • 150:39 - 150:41
    ki jih vidimo danes,
  • 150:41 - 150:43
    bodo postale nekaj običajnega,
  • 150:43 - 150:46
    saj gre za tehnološko brezposelnost.
  • 150:46 - 150:48
    Novih delovnih mest ne bo.
  • 150:48 - 150:51
    Kaj pa širši socialni vidik?
  • 150:51 - 150:54
    Zaradi obstoječega sistema se je med letoma 1970 in 2010
  • 150:54 - 150:57
    revščina podvojila.
  • 150:57 - 150:59
    Ali na podlagi trenutnega stanja
  • 150:59 - 151:01
    iskreno mislite,
  • 151:01 - 151:03
    da se ne bo še enkrat podvojila,
  • 151:03 - 151:07
    da ne bo še več trpljenja, še več stradanja?
  • 151:07 - 151:08
    [Začetek]
  • 151:09 - 151:11
    Gospodarstvo ne bo oživelo.
  • 151:11 - 151:13
    Ne gremo skozi neko dolgo trajajočo depresijo,
  • 151:13 - 151:16
    iz katere se bomo nekega dne izkopali.
  • 151:16 - 151:18
    Mislim, da bomo po naslednjem valu gospodarskega kolapsa
  • 151:18 - 151:21
    priča množičnim nemirom.
  • 151:21 - 151:23
    Do njih bo prišlo, ko ljudje ne bodo več prejemali nadomestil za brezposelnost,
  • 151:23 - 151:26
    ker države ne bodo več imele denarja v blagajni.
  • 151:26 - 151:30
    Ko se bodo stvari tako zelo poslabšale, da bodo ljudje prenehali verjeti
  • 151:30 - 151:34
    svojim izvoljenim predstavnikom in bodo zahtevali spremembe.
  • 151:34 - 151:37
    Seveda če se ne bomo prej pobili med seboj
  • 151:37 - 151:39
    in če ne bomo uničili okolja.
  • 151:39 - 151:43
    Bojim se, da bomo prišli do točke, od koder ni več vrnitve.
  • 151:43 - 151:46
    In to me na smrt skrbi.
  • 151:46 - 151:50
    Počnemo vse, da se ne bi soočili s tem.
  • 151:51 - 151:56
    Jasno je, da se človeštvu bliža velikanska preobrazba.
  • 151:57 - 152:00
    Pred nami je korenita sprememba življenja,
  • 152:00 - 152:03
    kot smo ga poznali v zadnjem stoletju.
  • 152:03 - 152:06
    Med gospodarstvom in viri na planetu
  • 152:06 - 152:08
    preprosto mora biti povezava.
  • 152:08 - 152:12
    Viri seveda tudi zajemajo vse živalske in rastlinske vrste,
  • 152:12 - 152:15
    zdravstveno stanje oceanov in vsega drugea.
  • 152:15 - 152:18
    A naš denarni model ne bo popustil,
  • 152:18 - 152:22
    dokler ne bo pokončal še zadnjega med nami.
  • 152:23 - 152:27
    Tisti, ki so pri koritu, bodo naredili vse, da bi obdržali oblast.
  • 152:27 - 152:30
    To moramo imeti ves čas na očeh.
  • 152:30 - 152:32
    Uporabili bodo vojsko, mornarico in laži ...
  • 152:32 - 152:36
    Uporabili bodo vse, kar imajo, da bi obdržali svojo moč.
  • 152:36 - 152:38
    Ne bodo popustili, ker ne poznajo
  • 152:38 - 152:43
    nobenega drugega sistema, ki bi ohranjal njihovo vrsto.
  • 153:39 - 153:42
    [v živo iz New Yorka]
  • 153:52 - 154:00
    [Protesti po vsem svetu zaprli svetovno gospodarstvo]
  • 154:07 - 154:11
    [London- v živo]
  • 154:11 - 154:14
    [Kitajska - v živo]
  • 154:14 - 154:16
    [Južna Afrika - v živo]
  • 154:16 - 154:20
    [Španija - v živo]
  • 154:20 - 154:24
    [Rusija - v živo]
  • 154:24 - 154:30
    [Kanada - v živo]
  • 154:30 - 154:35
    [Savdska Arabija - v živo]
  • 154:48 - 154:51
    [Stopnja kriminala na Zahodu v porastu]
  • 154:51 - 154:54
    [ZN razglasili izredno svetovno stanje]
  • 154:54 - 154:56
    [Svetovna brezposelnost dosegla 65 %]
  • 154:56 - 154:59
    [Bojazni pred svetovno vojno ne pojenjajo]
  • 154:59 - 155:02
    [Zaradi dolžniškega kolapsa prihaja do pomanjkanja hrane]
  • 156:53 - 156:59
    [Vzemite si, kar vam pripada]
  • 157:31 - 157:34
    [Zaenkrat ne poročajo o primerih nasilja,
  • 157:34 - 157:37
    protesti, kakršnih še ni bilo, pa se nadaljujejo.
  • 157:37 - 157:41
    Vse kaže, da ljudje sistematično
  • 157:41 - 157:44
    iz bančnih računov po vsem svetu
  • 157:44 - 157:46
    dvigujejo bilijone dolarjev
  • 157:46 - 157:50
    in jih odlagajo
  • 157:50 - 157:54
    pred centralne banke po vsem svetu.]
  • 158:49 - 158:52
    [SVET JE TVOJ]
  • 158:56 - 158:58
    [SVET JE NAŠ]
  • 159:04 - 159:07
    [REVOLUCIJA JE TU]
  • 159:15 - 159:20
    [WWW.THEZEITGEISTMOVEMENT.COM]
Title:
ZEITGEIST: MOVING FORWARD | OFFICIAL RELEASE | 2011
Description:

This is the Official Online (Youtube) Release of "Zeitgeist: Moving Forward" by Peter Joseph. [30 subtitles pending]

On Jan. 15th, 2011, "Zeitgeist: Moving Forward" was released theatrically to sold out crowds in 60 countries; 31 languages; 295 cities and 341 Venues. It has been noted as the largest non-profit independent film release in history.

This is a non-commercial work and is available online for free viewing and no restrictions apply to uploading/download/posting/linking - as long as no money is exchanged.

A Free DVD Torrent of the full 2 hr and 42 min film in 30 languages is also made available through the main website [below], with instructions on how one can download and burn the movie to DVD themselves. His other films are also freely available in this format.

Website:
www.zeitgeistmovingforward.com
www.zeitgeistmovie.com

Release Map:
http://zeitgeistmovingforward.com/zmap

$5 DVD:
http://zeitgeistmovingforward.com/dvd

Movement:
www.thezeitgeistmovement.com
more » « less
Video Language:
Greek
Duration:
02:41:25
There has been no activity on this language so far.

Slovenian subtitles

Revisions

Our website uses cookies for analysis purposes.